<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določitev snovnih karakteristik in eksplozijskih parametrov celuloze in prahu ivernih plošč</dc:title><dc:creator>Jesenko,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašna eksplozija</dc:subject><dc:subject>eksplozijski parametri</dc:subject><dc:subject>iverna plošča</dc:subject><dc:subject>celuloza</dc:subject><dc:description>Glavna tema magistrskega dela so prašne eksplozije prahu ivernih plošč in prahu celuloze. Prašna eksplozija je nevarni pojav, ki lahko povzroči hude poškodbe in škodo za ljudi, opremo in okolico. Razumevanje tega fenomena je ključnega pomena za preprečevanje prašnih eksplozij.
V prvem delu je predstavljena teoretična osnova prašnih eksplozij in sicer zgorevanje, pogoji za nastanek prašne eksplozije in glavni dejavniki, ki vplivajo na potek eksplozije, npr. oblika in velikost delcev, vsebnost vlage, kemijska sestava prahu, koncentracija prahu, koncentracija oksidanta ter vrtinčenje. Predstavljeni so tudi eksplozijski parametri, ki opisujejo občutljivost za nastanek eksplozije ter silovitost eksplozije. Opisane so posledice eksplozije v primeru, da do te kljub sprejetim ukrepom vseeno pride ter ukrepi s katerimi lahko nastanek eksplozije preprečimo ali vsaj ublažimo njene posledice.
V sklopu eksperimentalnega dela smo za prah celuloze in prah ivernih plošč izvedli meritve snovnih karakteristik in eksplozijskih parametrov. Pred pričetkom meritev smo s sejalno analizo za vzorec prahu ivernih plošč pridobili posamezne velikostne frakcije. Nato smo izbranim vzorcem določili velikost in porazdelitev velikosti delcev, specifično površino, vsebnost vlage s termično analizo in vsebnost elementov ogljika, vodika in dušika z elementno analizo. Po določitvi snovnih karakteristik smo izvedli še meritve eksplozijski parametrov in sicer minimalne vžigne energije, minimalne eksplozijske koncentracije, maksimalnega eksplozijskega tlaka in maksimalno hitrost porasta tlaka ter izračunali indeks deflagracije. 
V zadnjem delu sledi potrditev ali ovržba predpostavljenih hipotez, ki so predstavljene v namenu magistrskega dela ter primerjava meritev s podatki iz literature.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 13:05:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162993</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22779</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216865539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
