Uslužno vodenje in namera o odhoduLavriha, Žan Luka (Avtor) Boštjančič, Eva (Mentor) uslužno vodenjeidentifikacija z organizacijoizgorelostfluktuacija zaposlenihmediacijaRaziskave enoznačno poročajo, da je odnos med uslužnim vodenjem in namero o odhodu negativen. Kljub temu so mehanizmi, ki uslužno vodenje povezujejo z namero o odhodu, slabo raziskani. V okviru dotične magistrske naloge smo to vrzel v literaturi naslovili preko raziskovanja (zaporedne) mediacijske vloge identifikacije z organizacijo in izgorelosti v odnosu med uslužnim vodenjem in namero o odhodu. Izgorelost smo merili tako z vprašalnikom kot z enopostavčno mero izgorelosti, z namenom testiranja konvergentne veljavnost subjektivne zaznave izgorelosti. Uporabili smo prečni raziskovalni načrt. Končni vzorec je vključeval 210 polnoletnih, zaposlenih oseb, ki imajo na delovnem mestu vodjo. Podatke smo analizirali z uporabo Spearmanovih korelacij, Kruskal-Wallis testa in zaporedne mediacijske analize. Rezultati so pokazali, da uslužno vodenje pozitivno napoveduje nižjo namero o odhodu zaposlenih, tudi če nadzorujemo vpliv identifikacije z organizacijo in stopnjo izgorelosti. Poleg tega imata tako identifikacija z organizacijo kot izgorelost delno mediacijsko vlogo, vendar ne zaporedne mediacijske vloge v odnosu med uslužnim vodenjem in namero o odhodu. Enopostavčna mera izgorelosti ni izkazala ustrezne konvergentne veljavnosti. Za uspešno zmanjšanje namere o odhodu priporočamo, da organizacije uvedejo ukrepe za spodbujanje uslužnega vodenja in identifikacije z organizacijo ter preventivne ukrepe proti izgorelosti. Predlogi ukrepov so navedeni v razpravi. Prisotna je tudi potreba po oblikovanju enopostavčnih mer izgorelosti, ki odražajo visoko konvergentno veljavnost.[Ž. L. Lavriha]20242024-09-30 08:19:38Magistrsko delo/naloga162974UDK: 159.9:331.108.24(043.2)VisID: 557103COBISS_ID: 213152771sl