Evolucija jezika in komunikacije: med saltacionizmom in gradualizmomBombač, Jaka (Avtor) Živanović, Sašo (Mentor) evolucija jezikaevolucija komunikacijesaltacionizemgradualizemevolucijska teorijaminimalistični programfilozofija jezikaVprašanje izvora in evolucije jezika je eno izmed najbolj temeljnih, a tudi eno izmed najbolj spekulativnih filozofskih vprašanj. V tej nalogi bom primerjal dve teoriji izvora in evolucije jezika: Berwickovo in Chomskyjevo saltacionistično teorijo in Tomasellovo gradualistično teorijo. V prvem poglavju bom najprej na kratko orisal zgodovino Chomskyjevega minimalističnega programa, katerega izsledke poskušata Berwick in Chomsky integrirati v raziskovalni program biolingvistike, v okviru katerega snujeta svojo teorijo izvora in evolucije jezika. Kot trdita Berwick in Chomsky, je jezik vzniknil kot posledica minimalne reorganizacije človeških možganov, ki je porodila operacijo sestavljanja (Merge). Po kratki predstavitvi operacije sestavljanja se bom dotaknil nekaterih problematičnih implikacij njune teorije, predvsem njune kršitve darvinističnega zakona, da narava ne dela preskokov, ter implikacij njune teorije za razlago razmerja med jezikom in mišljenjem. V prvem delu bom predstavil tudi tako imenovani Kripkensteinov argument, ki ga je sam Chomsky označil za enega najzanimivejših argumentov proti pojmovni zasnovi tvorbene slovnice. Wittgensteinovska filozofska kritika mi bo utrla pot v drugi del naloge, v katerem se bom posvetil Tomasellovi gradualistični teoriji, na katero je Wittgensteinova filozofska misel znatno vplivala. Tomasello nasprotuje Berwickovi in Chomskyjevi ideji, da je jezik vzniknil kot posledica nenadne in minimalne reorganizacije možganov, in namesto tega trdi, da se je jezik razvijal skozi več faz, ki so se oblikovale pod pritiski kulturne evolucije. Kot bom pokazal, Tomasello na podlagi številnih empiričnih raziskav iz področij primatologije in usvajanja jezika oblikuje dober argument, vendar nazadnje zapade ideji, da lahko evolucijo jezika razložimo s pojmi konvencionalizacije. Povedal bom, zakaj se ne strinjam s takšno konstruktivistično razlago, in zaključil, da bi bilo nekatere Tomasellove pojmovne razločke ter empirične izsledke vredno integrirati v program tvorbene slovnice. V zaključku se bom tudi opredelil do implikacij obeh teorij za pojmovanje človeške narave.J. Bombač20242024-09-30 08:19:12Magistrsko delo/naloga162969UDK: 81'1VisID: 557088COBISS_ID: 217607171sl