<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlike v medijskem poročanju o preletu kitajskega balona čez ZDA: študija primera izbranih člankov LRK, ZDA, Italije in Slovenije</dc:title><dc:creator>Vogrič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Saša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kitajski balon</dc:subject><dc:subject>zahodni mediji</dc:subject><dc:subject>vohunski balon</dc:subject><dc:subject>vremenski balon</dc:subject><dc:subject>poročanje</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi se posvečam primerjavi medijskega poročanja o kitajskem balonu, ki je letel čez Združene države Amerike od 28. januarja do 4. februarja 2023. Primerjam poročanje v štirih državah: v Ljudski republiki Kitajski (LRK), ZDA, Sloveniji in Italiji. Vsi članki poročajo, da je balon priletel iz LRK, prečkal Tihi ocean in letel čez ZDA. Toda podobnosti v poročanju se s tem končajo, kitajski članki namreč trdijo, da gre za nedolžen balon, uporabljen za meritve vremenskih pojavov, ki je zašel s poti in se po naključju znašel v zračnem prostoru zahodne velesile. Ameriški članki temu nasprotujejo z obtožbami, da je balon podtaknjen vohunski pripomoček, ki je namenoma preletel pomembne lokacije ameriške vojske, kjer se hrani jedrsko orožje, in da je te občutljive informacije pošiljal v Peking. Tudi slovenski in italijanski članki se ne strinjajo s kitajsko razlago dogodka.
Dogodek je pritegnil veliko pozornosti po celem svetu. Stališče, ki ga tuje države prevzamejo pri poročanju o tej novici, nam jasno pokaže, s katero stranjo držijo v globalni rivalski igri za gospodarsko premoč. Ker sta Slovenija in Italija obe članici političnega in vojaškega zavezništva NATO, se medijsko poročanje v Sloveniji in Italiji bolj približuje ameriškemu, saj so ZDA vodilna sila v NATU, pri čemer Italija ostro obsoja kitajska dejanja, medtem ko slovenski novinarji poročajo z nekoliko večje distance. 
Napet odnos med dvema največjima gospodarstvoma na svetu je rezultat dolgoletnega trenja med LR Kitajsko in Zahodom ter vsesplošnega etnocentričnega pogleda na tuje kulture. Razkol med medijskimi stališči povzročajo tudi razlike med medijskimi sistemi v različnih državah. Kitajska oblast medije strogo nadzira, zahodno novinarstvo pa je bolj liberalno, a ga vseeno nadzorujejo lastniki medijev, zaradi česar je svobodnega poročanja vedno manj.</dc:description><dc:publisher>[Z. Vogrič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 08:18:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162959</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.77:327(510)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 557078</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209776899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
