<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos med življenjskim slogom in zaznano kakovostjo dela ter stališči do dela pri zaposlenih na strokovnih delovnih mestih</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Babnik,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>delovna zavzetost</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>spanec</dc:subject><dc:subject>sedeče vedenje</dc:subject><dc:description>Že od antike človeštvo posluša izjave o pomembnosti zdravega načina življenja za naše duševno in tudi fizično zdravje. O tem, kako pomembno je, da dovolj spimo, imamo uravnoteženo prehrano in smo redno telesno dejavni. Marsikdo od nas stremi k temu, a je ob vseh življenjskih obveznostih pogosto veliko težje, kot se sliši. V magistrskem delu sem raziskoval odnos med psihofizičnimi dejavniki dela in prostega časa ter zaznano kakovostjo dela in stališči do dela pri slovenskih zaposlenih na strokovnih delovnih mestih. V vzorec sem vključil 300 udeležencev, ki opravljajo pretežno sedeče delo v pisarni. Udeleženci so izpolnili anketni vprašalnik, sestavljen iz Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti (SST), Vprašalnika delovne zavzetosti (UWES-9), postavk o zaznani kakovosti dela ter odprtega vprašanja o samozaznanih vzrokih za nezadostno telesno dejavnost ljudi. Pred analizo podatkov sem preveril zanesljivost Vprašalnika o spanju, sedenju in telesni dejavnosti, ki se je izkazala za zadovoljivo. Rezultati so pokazali, da so dejavniki življenjskega sloga (spanec, sedenje in telesna dejavnost) le eden izmed množice dejavnikov, ki prispevajo k posameznikovi delovni zavzetosti. Pojasnijo namreč zgolj zelo majhen delež variance delovne zavzetosti na vzorcu slovenskih zaposlenih. Dejavniki življenjskega sloga se niso izkazali za statistično pomembne napovednike zaznane kakovosti dela udeleženk in udeležencev. Kot samozaznane dejavnike, ki pripomorejo k nezadostni telesni dejavnosti ljudi, so udeleženci največkrat navedli lenobnost oziroma odsotnost samodiscipline, izčrpanost zaradi delovnih obremenitev in ostalih obveznosti, pomanjkanje časa in interesa za telesno dejavnost, pomanjkanje znanja ali ustrezne infrastrukture, pa tudi prekomerno uporabo pametnih telefonov in preživljanje časa na družabnih omrežjih.</dc:description><dc:publisher>[J. Lesjak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-30 08:16:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162939</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:331.101.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 556759</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216104451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
