Tehnika petih ritmov v likovni umetnostiKavčič, Ana (Avtor) Brumen-Čop, Andrej (Mentor) Potočnik, Robert (Komentor) 5 ritmovsvobodno izražanjegibanječustvaustvarjalnostduh in dušazdravljenjepočutjeV poznih 70. letih prejšnjega stoletja je ples dobil nove razsežnosti. Ples kot umetniška smer je postal sredstvo zdravljenja notranjih ter zunanjih travm in poškodb. Zanimanje za ta vidik plesnega gibanja je Gabrielle Roth črpala iz svoje izkušnje z depresijo in bolečino v kolenu. Po večletnem raziskovanju je odkrila novo metodo in jo poimenovala metoda 5 ritmov. Označila jih je pod imeni tekoči oziroma fluidni ritem, stakato, kaos, lirični ritem in tišina. Skupaj sestavljajo val, ki je sklenjena celota vseh petih. Vsak plesalec gre čez tekoči ritem in stakato, da pride do vrhunca, ki se zgodi v kaosu, iz tam gib izvalovi v liričnem, ustvarjalnem ritmu in se dokončno umiri v globoki tišini. Celoten val se začne s krožnimi, valovitimi vzorci v tekočem ritmu, v stakatu se pojavijo krčeviti, hitri in sunkoviti gibi, v kaosu nastane neobvladljiva zmes vsega, v liričnem ritmu nastanejo zanimive in okraskom podobne figure, ki pa se v ritmu globoke tišine sklenejo v globokem dihu in mirnem bivanju telesa. Glavno pri vseh ritmih je, da se plesalec prepusti svoji notranji naravi in pusti telesu, da se giblje svobodno z neustaljenimi in nenadzorovanimi gibi. Spontano izražanje namreč krepi in spodbuja človekovo domišljijo in ustvarjalnost. Metodo 5 ritmov po celem svetu izvajajo za to usposobljeni učitelji. Poslužujejo se tako plesne kot likovne in glasbene umetnosti. V sklopu moje magistrske naloge sem se najprej v tehniki oglja na papir preizkusila sama, zatem pa smo sestavili likovno delavnico, kjer so otroci risali celoten val. Med ustvarjanjem sem jih govorno usmerjala, v ozadju pa so jih spremljali ritmi bobnov, ki jih je posnela sama ustanoviteljica metode 5 ritmov. Rezultati, ki so prikazani v raziskavi, kažejo, da so učenci potrebovali nekaj časa, da so se povsem sprostili, ko pa so dosegli ta nivo, je bilo vidno opaziti, kako njihovo oglje svobodno drsi po slikovni površini. S pomočjo likovnih spremenljivk sem na koncu risbe analizirala in lahko rečem, da se med določenimi ritmi iz različnih serij pojavljajo podobnosti. Iz tega lahko sklepamo, da teorija plesno gibalne vadbe 5 ritmov velja tudi za likovno umetnost in prav tako kot na odrasle, meditativno učinkuje tudi na učence.A. Kavčič20242024-09-29 08:30:31Magistrsko delo/naloga162924UDK: 37(043.2)VisID: 168751COBISS_ID: 209646339sl