Sedimentološko-petrološka karakterizacija rečnih sedimentov okolice Ljubljane za določevanje provenience agregata emonskih maltŠajna, Petra (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Dolenec, Sabina (Komentor) rečni sedimentemonske maltesedimentološko-petrološka analizakvantitativna petrološka sestavazaledjeVzorce rečnih sedimentov iz okolice Ljubljane smo z metodami optične mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije z energijsko disperzijskim spektrometrom in rentgenske praškovne difrakcije sedimentološko in petrološko karakterizirali. Na podlagi kvantitativne petrološke sestave vzorcev smo le te razvrstili v tri glavne skupine in pet podskupin. Skupina karbonatnih sedimentov odraža prevladujoče karbonatno zaledje rek. Skupino smo na podlagi vrste ne-karbonatnih zrn razdelili v tri podskupine: pretežno karbonatni, karbonatni s klastiti in karbonatno-mešani sedimenti. V podskupino pretežno karbonatnih sedimentov smo uvrstili vzorce rek Krimskega hribovja (Borovniščica in Iška) z zaledjem, ki ga sestavljajo pretežno karbonatne kamnine. V podskupino karbonatnih sedimentov s klastiti smo uvrstili sediment Podlipščice in spodnjega toka Gradaščice, ter nekatere vzorce Save. V zaledju teh rek prevladujejo karbonatne kamnine z redkimi klastiti. Sedimente rek Mokrškega hribovja (Ižica in Želimeljščica) in večino vzorcev savskega sedimenta uvrščamo v podskupino karbonatno-mešanih sedimentov, kjer se med prevladujočim karbonatnim zaledjem pojavljajo tudi omejeni in raznoliki ne-karbonatni razvoji. V skupino karbonatno-klastičnih sedimentov smo uvrstili vzorce, ki vsebujejo približno enako količino karbonatov in klastitov, kar je neposreden odraz mešane geološke sestave zaledja. V to skupino smo uvrstili sedimente Malega Grabna, Ljubljanice, Gradaščice v okolici Polhovega Gradca ter en vzorec Save. Skupina klastičnih sedimentov odraža prevladujoče klastično zaledje z vmesnimi karbonatnimi razvoji. Skupino klastičnih sedimentov smo na podlagi vrste in količine klastičnih zrn razdelili v dve skupini: kremenovo-peščenjakovi in muljasto-peščenjakovi sedimenti. V skupino kremenovo-peščenjakovih sedimentov smo uvrstili vzorce Horjulščice in Gradaščice v okolici Stranske vasi. Zaledje teh sedimentov je pretežno klastično s prevladujočimi peščenimi razvoji. V podskupino muljasto-peščenjakovih sedimentov smo uvrstili sediment Pržanca in Glinščice, kjer se v pretežno klastičnem zaledju pojavljajo peščeni in muljasti razvoji. Raznolika sestava rečnih sedimentov v oklici Ljubljane omogoča določitev izvornega območja uporabljenega agregata v emonskih maltah, vsaj do natančnosti rečnega sistema.P. Šajna20242024-09-27 09:00:25Zaključna naloga162799UDK: 55VisID: 102061COBISS_ID: 212694531sl