<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študija katastrskega urejanja in evidentiranja nepremičnin cestne infrastrukture za primere mostov in predorov</dc:title><dc:creator>Črnigoj,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Suhadolc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>3D kataster</dc:subject><dc:subject>nepremičninske evidence</dc:subject><dc:subject>zemljiška knjiga</dc:subject><dc:subject>elaborati</dc:subject><dc:subject>gradbeno-inženirski objekti</dc:subject><dc:subject>evidentiranje</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi se osredotočamo na problematiko evidentiranja večkratne rabe prostora v
Sloveniji, kar predstavlja izziv tudi za druge države s tradicionalnim 2D katastrom. Glavni cilj
naloge je raziskati trenutno stanje evidentiranja večkratne rabe prostora in možnosti za
izboljšanje tega sistema v prihodnosti, pri čemer se osredotočamo na mostove, predore in
viadukte. V nalogi so najprej predstavljeni rezultati analize mednarodnih smernic in primerov
dobrih praks, kjer so nekatere države že uvedle naprednejše rešitve v primerjavi s pristopi v
Sloveniji. Sledi podroben pregled slovenske zakonodaje in obstoječih evidenc. Empirični del
raziskave temelji na podrobni analizi štirih izbranih primerov iz prakse, s katerimi smo želeli
potrditi in preučiti slabosti trenutnega sistema, ki smo jih deloma prepoznali že ob pregledu
literature. Ugotovili smo, da trenutni sistem evidentiranja nepremičnin cestne infrastrukture v
Sloveniji dejansko ne zagotavlja zadostne preglednost in pravne varnosti z vidika prostorske
opredelitve objektov, na katere se nanašajo različne stvarne in druge pravice ter obveznosti
lastnikov ali upravljavcev te infrastrukture. Kataster nepremičnin ne omogoča jasnega prikaza
večkratne rabe prostora, podatki v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture pa niso
povezani z zemljiško knjigo. Primeri iz tujine, kot so Švedska in Nizozemska, so pokazali, da
uvedba 3D katastra in bolj celovitih rešitev omogoča bolj transparentno evidentiranje in
upravljanje prostora.</dc:description><dc:publisher>[N. Črnigoj]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-27 08:45:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162782</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.4:725.95(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165446</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209787651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
