<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek vadbe za moč pri ženskah po prebolelem raku dojke</dc:title><dc:creator>Bubnič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>posledice zdravljenja</dc:subject><dc:subject>vadba za moč</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>telesna sestava</dc:subject><dc:description>Število obolelih za rakom dojke se vsakoletno povečuje, z izboljšanimi metodami zdravljenja pa se povečuje tudi število preživelih. Poleg učinkovitega zdravljenja je pomembno spremljanje bolnic po zaključku zdravljenja, saj se lahko soočajo s številnimi težavami. 

Vadba za moč je eno izmed sredstev, s katerim lahko bolnicam po prebolelem raku dojke izboljšamo kakovost življenja. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen vpliv ima že minimalna intervencija vadbe za moč (1-krat/teden) pod strokovnim nadzorom na telesno sestavo ter gibalne sposobnosti bolnic s prebolelim rakom dojke.

V raziskavo je bilo vključenih 20 bolnic po prebolelem raku dojke, 16 jih je raziskavo uspešno zaključilo. Preizkušanke so pred začetkom in po koncu 10-tedenskega programa vadbe moči izvedle meritve telesne sestave z bioimpedančno napravo BioScan 920-II ter opravile teste gibalnih sposobnosti, ki so vključevali 6-minutni test hoje, test petih vstajanj s stola, 30- sekundni test vstajanja s stola, stisk pesti ter 6RM-test horizontalnega potega na škripcu ter potiska z nogami na nožni preši. Poleg omenjenih testov so vadeče izpolnile anketo o telesni dejavnosti, ki so jo izvajale pred začetkom programa. Vadba za moč se je izvajala 1-krat tedensko. Vsaka vadbena enota je obsegala 10 minut ogrevanja, glavni del, ki je bil sestavljen iz 10 vaj ter 5 minut zaključnega dela. Vaje v glavnem delu vadbene enote so bile izvajane na 70−80 % 1RM v 10−12 ponovitvah ter 3 nizih.

Ugotovili smo, da je prišlo do statistično značilnih sprememb pri 6RM-testu horizontalnega potega na škripcu (p = 0,005) ter 6RM-testu potiska z nogami na nožni preši (p = 0,001). Prav tako je prišlo do statistično značilnih sprememb pri testu stiska pesti dominantne (p = 0,005) in nedominantne (p &lt; 0,001) roke ter 6-minutnem testu hoje (p &lt; 0,001). Statistično značilnih sprememb nismo ugotovili pri telesni sestavi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-27 07:15:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162739</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 52368</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216399875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
