<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravice narave in mednarodno pravo</dc:title><dc:creator>Lancoš,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovič Dine,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravice narave</dc:subject><dc:subject>mednarodno okoljsko pravo</dc:subject><dc:subject>antropocentrizem</dc:subject><dc:subject>ekocentrizem</dc:subject><dc:subject>okoljske pravice</dc:subject><dc:subject>Svetovna listina za naravo</dc:subject><dc:subject>Splošna deklaracija o pravicah matere Zemlje</dc:subject><dc:description>Podeljevanje pravic naravi predstavlja relativno nov koncept v mednarodnem okoljskem pravu. Zagovorniki pravic narave opozarjajo na potrebo po temeljitem premisleku o ontologiji okoljskega prava, ki od sedanjega antropocentričnega pristopa zahteva odmik k novi, drugačni ontologiji, ki temelji na spoznanju o medsebojni povezanosti in prirejenosti človeka ter narave. Menijo, da šele s priznanjem, da narava ni le vir, ki ga lahko človek izkorišča, temveč entiteta s pravicami, lahko začnemo graditi bolj pravično, trajnostno in uravnoteženo družbo, ki stremi k harmoničnemu sobivanju z naravo. Podeljevanje pravic naravi temelji na globlji spremembi (zahodnih) vrednot. Eden od ključnih prispevkov k razvoju pravic narave prihaja iz kultur avtohtonih ljudstev, ki že stoletja živijo v skladu z načeli ekocentričnega sobivanja in ostajajo globalna vodilna sila za priznavanje pravic naravi. Koncept podeljevanja pravic naravi teži k obravnavi narave oz. določenih naravnih entitet kot pravnih subjektov, ki imajo izvirne pravice do obstoja, razvoja in obnove. Koncept še ni povsem ideološko dodelan, vendar nam primeri implementacije po celem svetu kažejo, da ni zgolj teoretičen. Pobude za pravice narave najdemo tudi v (nezavezujočih) mednarodnih dokumentih, kot so Svetovna listina za naravo in Deklaracija o pravicah matere Zemlje, ki dajejo smernice za nadaljnji razvoj, vendar pa je zaradi kompleksnosti pravnih sistemov prehod k ekocentričnemu pravnemu urejanju otežen. Vključuje namreč potrebo po usklajevanju različnih pravnih, kulturnih in političnih okvirjev, hkrati pa se je potrebno prilagajati globalnim okoljskim izzivom in potrebam prihodnjih generacij. Vprašanja, kot so izvršljivost pravic narave, njihova skladnost s človekovimi pravicami in njihova integracija v obstoječe pravne sisteme, ostajajo odprta.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 09:00:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162692</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121676</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209817859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
