<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usklajevanje dela in družine s predšolskimi otroki v času pandemije covida-19: primer  Vrtca Hansa Christiana Andersena</dc:title><dc:creator>Mzoughi,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakar,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>usklajevanje dela in družine</dc:subject><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>pandemija</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>delodajalec</dc:subject><dc:subject>država</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:description>Usklajevanje dela in družine predstavlja izziv, s katerim se sooča marsikateri starš, zlasti če ima 
doma predšolske otroke. Pandemija covida-19 je z globalnim zaprtjem vzgojno-varstvenih 
institucij že takoj v prvem valu ta izziv le še poglobila, saj so starši glede skrbstva za otroke
tako rekoč čez noč ostali prepuščeni sami sebi. V diplomskem delu sem se najprej lotila 
teoretičnega dela, kjer so prve raziskave pokazale, da je večina skrbstvenega bremena med 
pandemijo padla na ženske z majhnimi otroki, saj so morale zaradi višje sile ostati doma ali 
prevzeti delo na daljavo, da so lahko skrbele za otroke, hkrati pa so se srečevale še s povečanim 
obsegom gospodinjskih opravil, zaradi česar je bilo usklajevanje dela in družine v tem času še 
toliko bolj stresno in naporno. V empiričnem delu sem se lotila kvantitativne raziskave med 
starši otrok, ki so v času pandemije obiskovali Vrtec Hansa Christiana Andersena, in ugotovila, 
da so bile med zaprtjem vrtca predvsem ženske tiste, ki so prevzele delo na daljavo, da so lahko 
doma skrbele za otroke. Moški so sicer priskočili na pomoč pri gospodinjskih opravilih, a so 
ženske za delo doma še vedno poskrbele pretežno same. Raziskava je še pokazala, da so družine 
poklicno in družinsko življenje težje usklajevale v prvem valu kot v naslednjih, da so se 
partnerji relativno dobro podpirali in da stresno obdobje ni vplivalo na odnose v družini. Večina 
je bila zadovoljna s prilagoditvami dela in podporo delodajalca, so pa poročali, da ukrepi države 
med pandemijo niso olajšali usklajevanja dela in družine.</dc:description><dc:publisher>N. Mzoughi</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 08:30:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162680</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331:316.356.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 167861</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 213932035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
