<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija parametrov poboljšanja debelih plošč iz jekla S890QL</dc:title><dc:creator>Bernik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Skumavc,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Jeklo S890QL</dc:subject><dc:subject>HSLA</dc:subject><dc:subject>popuščanje</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturna analiza</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrskega dela je bila karakterizacija in optimizacija procesa poboljšanja dveh debelinskih razredov jekla S890QL. V ta namen smo izbrali tri slabe iz dveh debelinskih razredov, ki smo jih zvaljali v plošče treh različnih debelin. Vročemu valjanju je sledilo kaljenje na industrijskem agregatu, temu pa odrez vzorcev za laboratorijsko popuščanje.
Karakterizacija mikrostrukture je bila izvedena v valjanem, kaljenem in popuščenem stanju. Med mikrostrukturami različnih debelinskih razredov ni bilo pomembnih razlik. V valjanem stanju je bila mikrostruktura bainitno-martenzitna, v kaljenem smo po celotnem volumnu dobili martezit, v popuščenem stanju pa smo imeli popuščeni martenzit. Mehanske lastnosti so bile ne glede na stanje najboljše na najtanjši plošči, kar je posledica najvišje hitrosti ohlajanja.
Preizkus po metodi Jominy je pokazal, da ima preiskovano jeklo zelo dobro prekaljivost, saj globine, kjer je v mikrostrukturi le še 50 % martenzita, nismo dosegli.
Z uporabo dilatometra je bil izrisan CCT diagram. Določili smo premenske temperature preiskovanega jekla, feritno-perlitno premeno, začetek in konec bainitne premene ter začetek in konec martenzitne premene. Na diagramu v magistrskem delu sta prikazani še premenski temperaturi Ac1 in Ac3. Z mikrostrukturno analizo smo določili tudi kritično ohlajevalno hitrost, ki znaša 5 °C/s.
Upoštevajoč rezultate preiskav mehanskih lastnosti laboratorijsko popuščenih vzorcev smo izrisali popuščne diagrame za posamezne plošče ter glede nanje določili optimalne temperature popuščanja na industrijskem nivoju. Za ploščo, debelo 25 mm, je ta temperatura znašala 575 °C, za srednje legirano ploščo debeline 50 mm je znašala 555 °C in za tisto debeline 60 mm 595 °C. Laboratorijsko določene temperature popuščanja smo preverili v industrijskem okolju in vse tri so se izkazale za ustrezne, saj so mehanske lastnosti vseh testnih plošč ustrezale predpisanim zahtevam.</dc:description><dc:publisher>M. Bernik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-25 09:00:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162569</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 101871</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 212615427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
