Uporaba kompleksnega pristopa v logopedski obravnavi otroka s fonološko motnjo govorjenih glasovJukić, Sara (Avtor) Tivadar, Hotimir (Mentor) Kocjančič Antolík, Tanja (Komentor) fonološka motnja govorjenih glasovobravnavarazumljivost izražanjakompleksni pristopimplikacijske univerzalijenačelo zaporedja zvočnostigovorna terapijaPribližno 70 % otrok, vključenih v logopedsko obravnavo, ima motnje govorjenih glasov, ki predstavljajo najpogostejšo komunikacijsko motnjo. Ena od funkcionalnih motenj govorjenih glasov je fonološka motnja. Otroci s takšnimi težavami v Sloveniji pogosto niso deležni poglobljene diferencialne diagnostike in določitve podtipa motenj govorjenih glasov, kar vpliva na ustreznost in učinkovitost obravnave. V tujini je logopedom na voljo širok nabor fonoloških pristopov, med njimi tudi kompleksni pristop, ki so z dokazi podprta praksa. V slovenskem okolju je bila do sedaj v raziskovalne namene izvedena le študija primera uporabe cikličnega fonološkega pristopa v obravnavi otroka s fonološko motnjo govorjenih glasov. S študijo primera smo preverjali možnosti za vpeljavo kompleksnega pristopa, katerega primarni cilj je ustvariti širšo spremembo fonološkega sistema in s tem izboljšati razumljivost otrokovega izražanja, v logopedsko obravnavo slovensko govorečega otroka s fonološko motnjo govorjenih glasov. V teoretičnem delu so opredeljene motnje govorjenih glasov in podrobneje predstavljena fonološka motnja. Za potrebe prenosa pristopa iz angleškega v slovenski jezik je za oba jezika podan prikaz obstoječih dvo- in tridelnih soglasniških sklopov, lestvica zvočnosti za slovenske in angleške foneme ter izračuni razlik v zvočnosti za dvodelne soglasniške sklope. Našteto je osnova za izbor tarčnih elementov. V empiričnem delu predstavljamo študijo primera, v katero je bil vključen predšolski deček s fonološko motnjo govorjenih glasov. Pred začetkom obravnav je bila opravljena poglobljena logopedska diagnostika, predvsem ocena fonološkega sistema. Obravnava tarčnih elementov je potekala v dveh fazah – fazi imitacije in spontani fazi. Po končanih obravnavah, skladnih s kompleksnim pristopom, je deček po usvojitvi obravnavanih tarčnih sklopov dosegel generalizacijo izven kategorije na neobravnavane dvodelne soglasniške sklope in posamezne foneme ter posledično dosegel boljšo razumljivost izražanja. Prepoznana učinkovitost uporabe pristopa v obravnavi slovensko govorečega otroka s fonološko motnjo bi lahko predstavljala izhodišče za nadaljnje raziskovanje ter vpeljavo pristopa v slovensko logopedsko prakso.S. Jukić20242024-09-25 08:30:25Magistrsko delo/naloga162556UDK: 376.1-056.264(043.2)VisID: 166950COBISS_ID: 209064451sl