Spodbujanje socialne povezanosti učencev z uporabo ustvarjalnega giba pri poukuHrovat, Nelli (Avtor) Geršak, Vesna (Mentor) Gibalna vzgojaIzkustveno učenjeustvarjalni gibpovezanost razredapeti razredučni pristopNamen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali se socialna povezanost razreda in s tem socialni odnosi v razredu izboljšajo, če pri pouku uporabljamo pristop ustvarjalni gib, pri katerem učenci veliko sodelujejo s svojimi sošolci  v primerjavi z običajnimi učnimi urami, ki ne vključujejo ustvarjalnega giba. Poleg tega me je tudi zanimalo, kako se učenci med takšnimi učnimi urami počutijo v primerjavi s počutjem med učnimi urami, ki ne vključujejo aktivnega pristopa ustvarjalni gib, in kako to vpliva na socialno povezanost razreda. Teoretični del obravnava učenje in gibanje, ki se nato povežeta v ustvarjalni gib. Predstavljen je ustvarjalni gib kot način dela pri pouku, njegova definicija, značilnosti in kaj nam omogoča v šolskem prostoru oz. pri pouku. Definirala sem ga kot aktivni način učenja, predstavila vrste gibalno-plesne ustvarjalnosti in opredelila, kakšen vpliv ima način dela z ustvarjalnim gibom na socialni razvoj učencev. Ker se raziskava magistrskega dela veže na socialni razvoj otroka, je v teoretičnem delu predstavljen tudi socialni razvoj otrok po fazah in kaj je za določeno fazo značilno, kaj so socialne veščine (osredotočila sem se na socialni veščini sodelovanje in sodelovalno učenje) ter socialni odnosi v razredu in kaj je socialna povezanost. Teoretični del se zaključi z definicijami in ugotovitvami iz literature o povezavi ustvarjalnega giba in socialne povezanosti. Empirični del vključuje del raziskave projekta Intervencijski program za dvig 24-urne gibalne dejavnosti osnovnošolskih otrok, ki jo je izvedel tim Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. V raziskavo so bili vključeni trije peti razredi, to je skupaj dvainsedemdeset učencev in učenk. Vsi učenci so sodelovali v vseh dejavnostih, ki so bile pomembne za pridobivanje podatkov in sem jih potrebovala za oblikovanje zaključne ugotovitve. Sodelovali so v dejavnostih kodizajna, v dveh sociometričnih preizkušnjah in učnih urah z ustvarjalnim gibom. Podrobno je predstavljen in analiziran tisti del raziskave, ki se navezuje na učne ure z ustvarjalnim gibom in s sociometrično preizkušnjo ter je povezan s pridobivanjem ugotovitev, pomembnih za oblikovanje zaključka o spremembi socialne povezanosti učencev treh petih razredov, ki so bili poučevani z ustvarjalnim gibom. Rezultati so pokazali, da se je v dveh razredih socialna povezanost izboljšala, vendar ni pokazala statistično pomembnih razlik. Na rezultate socialne povezanosti je vplivalo tudi dobro počutje učencev pri učnih urah z ustvarjalni gibom in več sodelovanja med učenci. Končni rezultat sociometrične preizkušnje ni pokazal velike razlike v socialni povezanosti učencev, kar je posledica tega, da sta bili v vsakem razredu izpeljani le dve učni uri z ustvarjalnim gibom. Če bi želela pridobiti več podatkov glede dolgoročne socialne povezanosti učencev v razredu, bi morala raziskavo izvajati dlje časa in izvesti več ur z ustvarjalnim gibom.N. Hrovat20242024-09-25 08:30:04Magistrsko delo/naloga162554UDK: 37.015.31:796(043.2)VisID: 166949COBISS_ID: 209062915sl