<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv sezone telitve na potek laktacijske krivulje krav molznic</dc:title><dc:creator>Mihelčič,	Jerca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Silvester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Voljč,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>krave</dc:subject><dc:subject>molznice</dc:subject><dc:subject>sezona telitve</dc:subject><dc:subject>laktacijska krivulja</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V nalogi smo preučevali vpliv sezone telitve na potek laktacijske krivulje krav molznic. Ne le sezona telitve, temveč tudi dolžina dneva, prehrana, zdravstveno stanje, starost ob prvi telitvi, frekvenca molže in pasma pomembno vplivajo na potek laktacijske krivulje. V nalogo smo vključili pregled podatkov, ki smo jih pridobili iz Centralne podatkovne zbirke GOVEDO za obdobje med letoma 2010 in 2022 za molznice rjave, lisaste in črno-bele pasme, vključene v kontrolo. Mlečno vztrajnost smo izrazili s perzistenčnima indeksoma P2:1 in P3:1 in ju prikazali po pasmah za prvesnice in krave po posameznih mesecih telitve. Laktacije, ki se začnejo jeseni in pozimi, imajo praviloma najboljšo mlečno vztrajnost. Molznice, ki so telile jeseni (septembra in oktobra), so imele najboljšo mlečno vztrajnost, najslabšo pa tiste, ki so telile spomladi. Krave in prvesnice črno-bele pasme so imele boljšo mlečno vztrajnost kot krave in prvesnice rjave ter lisaste pasme. Pri vseh treh pasmah so imele prvesnice boljšo mlečno vztrajnost v primerjavi s kravami.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-25 07:17:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162531</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 246776</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 210130691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
