Analiza stanja hlevov za ovce v SlovenijiŠteblaj, Anže (Avtor) Simčič, Mojca (Mentor) drobnicaovcehlevidobrobit živaliSlovenijaV okviru CRP projekta V4‐2012 »Razvoj trajnostnih konceptov gradnje in ureditve hlevov« je bilo na osnovi vprašalnika popisanih 40 hlevov za ovce, in sicer 28 z mesnimi pasmami in 12 z mlečnimi pasmami. Prevladujoč sistem uhlevitve je bil hlev z izpustom na pašo, brez boksov za različne kategorije živali. Večina jagnjet je ostala do zakola z materami in z dokrmljevanjem. Hleve so zgradili v povprečju leta 1960, najstarejšega pa leta 1700. Največkrat so hlev zgradili v lastni režiji. V skoraj vseh hlevih so imeli oskrbo z vodo urejeno z napajalniki, v nekaterih so še vedno napajali ročno. Krmljenje je bilo skoraj v vseh hlevih ročno, le nekaj rejcev je krmilo strojno. Odstranjevanje gnoja je v večini primerov potekalo strojno, nekaj rejcev pa je to še vedno počelo ročno. Največ hlevov so prvotno zgradili za govedo in so jih kasneje predelali v hleve za ovce, zato so bili hlevi preveč zaprti, prenizki, težko dostopni s stroji in je bilo posledično veliko ročnega dela. Za novogradnje se najbolj priporočajo odprti leseni hlevi, le za tla in steno, do višine globokega nastilja se priporoča armiran beton. Načrtovati je treba tudi dostop s stroji in nadaljnjo možnost širitve hleva. Omogočiti je treba tudi ograjevanje mater z mladiči po porodu v ločen boks. Pri reji mlečnih pasem ovc se molža večinoma izvaja strojno na molzišču, v vrč ali mlekovod in na pašniku z mobilnim molziščem. Na nekaj kmetijah pa molžo še vedno izvajajo ročno.20242024-09-25 07:15:51Diplomsko delo/naloga162521VisID: 246766COBISS_ID: 210086915sl