<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogled splošne populacije na uveljavljanje ugovora vesti pri lekarniških farmacevtih</dc:title><dc:creator>Kralj,	Ana Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ugovor vesti</dc:subject><dc:subject>etična dilema</dc:subject><dc:subject>seznanjenost</dc:subject><dc:subject>smernice</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:subject>pravice</dc:subject><dc:description>Uveljavljanje ugovora vesti se nanaša na farmacevte, ki zavračajo izdajo zdravil na podlagi moralnih ali verskih prepričanj. Pri tem nastane etična dilema, saj pride do trka osebnega prepričanja z osnovnimi etičnimi načeli (avtonomnost pacienta, zaupnost, pravičnost, ne škoditi pacientu, koristiti pacientu). V Sloveniji je to področje še neraziskano.
Naš namen je bil preveriti seznanjenost in odnos splošne populacije do uveljavljanja ugovora vesti pri lekarniških farmacevtih, proučiti pogled pacientov na zakonsko urejenost tega področja in ugotoviti, kakšne osebne izkušnje imajo z zavrnitvijo izdaje zdravil. Za pridobitve celostnega pogleda smo povzeli etične kodekse in zakone v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na ugovor vesti pri lekarniških farmacevtih. Po sistematičnem pregledu strokovnih člankov v podatkovni bazi Pubmed pa smo se lotili oblikovanja vprašalnika za spletno anketo. Statistično analizo smo izvedli s programom SPSS. 
Pacienti se sicer večinsko strinjajo s pravico farmacevta do ugovora vesti, hkrati pa bi si želeli stalne prisotnosti farmacevta brez ugovora vesti, kar pa predstavlja organizacijski problem za vodstvo lekarne. Tako lahko farmacevti, ki sicer imajo zakonsko pravico do ugovora vesti, to koristijo le, če jim jo delodajalec odobri. Predvidevanja, da je farmacevtov z ugovorom vesti zelo malo, pa so se potrdila z redkimi izkušnjami pacientov, ki so se ob zavrnitvi najpogosteje počutili presenečeno, zaskrbljeno, jezno in razočarano.
Ugotovili smo tudi, da bi ateisti ob zavrnitvi izdaje zdravila pogosteje pravno ukrepali kot verniki, ter da pacienti z nižjo izobrazbo v večji meri pričakujejo, da bo farmacevt kljub svojemu ugovoru vesti v nujnih primerih izdal zdravilo. Statistična obdelava rezultatov je pokazala, da so pacienti z višjo izobrazbo in ateisti ugovoru vesti lekarniških farmacevtov manj naklonjeni, medtem ko spol in starost pacientov nimata statistično značilnega vpliva.
Raziskava je pokazala potrebo po jasnejših smernicah in zakonih glede uveljavljanja ugovora vesti. To vključuje opredelitev okoliščin, v katerih je ugovor vesti dopusten, in postopke, ki jih je treba upoštevati, da ne bi bila ogrožena oskrba pacientov. Poleg tega je treba okrepiti komunikacijske in izobraževalne strategije za seznanjanje farmacevtov in splošne javnosti o tej tematiki. Zaželena bi bila tudi usposabljanja farmacevtov o njihovi etični odgovornosti in občutljivi komunikaciji s pacienti pri uveljavljanju ugovora vesti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-24 08:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162467</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110789</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
