<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odstranjevanje strupenih kovin in polkovin iz onesnaženih tal vojaškega strelišča s postopki na osnovi etilendiamintetraocetne kisline</dc:title><dc:creator>Gabrovšek,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leštan,	Domen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vojaško strelišče</dc:subject><dc:subject>čiščenje tal</dc:subject><dc:subject>EDTA</dc:subject><dc:subject>potencialno strupene kovine</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:description>Tla vojaških strelišč so onesnažena s kovinami in polkovinami (PSK) kot posledica vojaške dejavnosti. Tla vojaškega strelišča, ki smo jih uporabili v magistrski nalogi, so bila onesnažena s Pb, Cu, Cr, Fe, As in Sb, najbolj pa sta izstopala Pb s 4,5-krat in Cu z 1,3-krat preseženo kritično imisijsko mejo. PSK predstavljajo nevarnost tako za okolje kot za zdravje ljudi, zato je sanacija onesnaženih območij nujno potrebna. Čiščenje tal na vojaških tleh je zaradi kopičenja kovinskih fragmentov nabojev specifično. Namen magistrske naloge je bil optimizirati že obstoječo tehnologijo čiščenja tal ReSoil in jo prilagoditi za specifična vojaška tla. V prvem delu poskusa smo testirali različne kombinacije reagentov in njihovih koncentracij, razmerje med trdno in tekočo fazo ter dvojno ekstrakcijo. Za kelatno sredstvo za vezavo in odstranjevanje PSK smo uporabili EDTA (etilendiamintetraocetna kislina). Kot najbolj učinkovita se je izkazala uporaba 100 mM EDTA v kombinaciji s 60 mM citronsko kislino, na razmerju tla : pralna raztopina 1: 1,5 ter času ekstrakcije 1 uro. Potrebno je predhodno sejanje tal na 0,5 mm, saj s sejanjem znižamo koncentracije PSK v originalnih tleh. V drugem delu poskusa smo preverili, ali je recikliranje raztopin in EDTA možno tudi za novo razvito metodo. PSK smo iz tal odstranili s trikratnim spiranjem ter na podlagi meritev tal in procesnih raztopin določili učinkovitost odstranitve PSK iz tal. V poskusu smo uspešno reciklirali EDTA. Mobilnost kovin smo določali s sekvenčno ekstrakcijo ter z ekstrakcijo lahko določljivih kovin z NH4NO3. Po remediaciji se je mobilnost kovin (razen Sb) drastično povečala. Koncentracije Pb in Cu so padle pod kritično imisijsko vrednostjo. Z novo razvito metodo nismo bistveno vplivali na pedološke lastnosti tal.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-22 07:16:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162387</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 246240</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208816899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
