Vloga odmaknjenosti v mistični misli Mojstra EckhartaLeva, Jernej (Avtor) Klun, Branko (Mentor) Mojster EckhartodmaknjenostBogmistična miselMistična misel Mojstra Eckharta ob povezovanju tomističnih in novoplatonskih filozofskih izhodišč postavlja odmaknjenost kot bistveno teološko-filozofsko paradigmo, ki temelji na Eckhartovem razumevanju analogije, spoznavanja ter odnosa med bitjo in bistvom pri Bogu in ustvarjenih bitjih. Odmaknjenost kot spoznavna in bivanjska drža ter način biti izhaja v prvi vrsti iz razlaščenosti Božje narave, človek pa kot bitje, poklicano k udeleženosti Božji naravi, na ustvarjen način vstopa v povezanost s svojim idejnim predobstojem v Bogu, kjer v dogodku Božjega rojstva v temelju duše postane glede na rojenost eno z Bogom. Odnos Eckharta do ustvarjenosti, časovnosti in materialnosti ni preprosto novoplatonsko odklonilen, temveč v njem vidi razsežnost življenja, ki je potrebna preobrazbe ter vstopa v večnost. Prav to pa omogoča odmaknjenost, dejanje notranje odvrnitve od svoje temeljne samouveljavitvene naravnanosti napram Bogu in svetu, ki človeka razpoloži za milostno pobožujoče pritekanje Boga. Za pravilno razumevanje odmaknjenosti je potrebno razumeti Eckhartova filozofska izhodišča, saj njegovo ubesedovanje pogosto prepleta filozofski (najpogosteje ontološki) premislek, izražen v teološko-simbolnih podobah in navideznih paradoksih. Slednji želijo omogočiti drugačno, apofatično vrsto spoznavanja in bivanja z Bogom, ki Bogu resnično pusti biti to, kar je, v njegovi nedoločljivi in goli biti. Ta Božja bit je za Eckharta resnični temelj vse ustvarjene biti, človeška bit pa je poklicana, da se z njo po odmaknjenosti popolnoma združi.[J. Leva]20242024-09-21 09:00:08Diplomsko delo/naloga162371UDK: 1:27-587VisID: 31408COBISS_ID: 208717827sl