O napovedovalcuSokler, Ajda (Avtor) Zupan Sosič, Alojzija (Mentor) Dolar, Mladen (Mentor) napovedovalecglasnikjavnostjavni medijmedijski govorecglasV razpravi preizprašujemo status poklicnih glasov javnega medija. Ob analizi specifičnega profila medijskega govorca, posebej pa glasnega bralca kot posrednika, poustvarjalca besedil iz druge roke, izpostavljamo zvesto in uslužno posojanje glasu Drugemu. Starogrškemu, srednjeveškemu in sodobnemu glasniku tako pripišemo določen način govora, ki se zastavlja kot institucionalno, javno prizorišče, in opredelimo njihovo družbeno funkcijo. Na tej podlagi zagovarjamo tezo o poslanstvu sodobnih poklicnih glasnikov, ki je, v idealnem smislu, praktično uresničevanje pogojev možnosti javne rabe uma. Biti v službi javnosti tedaj pomeni biti v službi univerzalnosti in na performativni ravni uresničevati pogoje družbenosti. V ospredje postavljamo napovedovalca kot glas javnega medija, katerega drža je v razmerju do prevladujočega družbenega diskurza in tudi kodificiranega standarda govorjenega nacionalnega jezika, v našem primeru slovenščine, bistveno konservativna. Posojanje glasu Drugemu govorcu nalaga brisanje sledi lastne subjektivnosti (kot 'oseba' je postavljen v suspenz) in maksimalno 'brezšumnost' – tako kot denimo Država tudi on nima akcenta. Od tod izhaja poudarjena zvestoba predloženi besedi, ki jo opredelimo ob poslušanju napovedovalčeve glasne interpretacije besedil oziroma ob pojmu logično branje (promovira ga obstoječa paradigma radijske govorne šole), negativno pa z razpravo o glasovnem narcizmu. Glas javnosti v prvi vrsti ni Lep, ne kaže nase, temveč je čist, aseptičen in uniformen, kot tak pa primeren za ušesa javnosti.[A. Sokler]20242024-09-21 08:15:05Magistrsko delo/naloga162352VisID: 555216COBISS_ID: 212776963sl