Viri in usoda mikroplastike v kmetijskih tlehMihalič, Anja (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Mentor) mikroplastikakmetijstvotlaMikroplastika so delci plastike, manjši od 5 milimetrov. Viri mikroplastike v kmetijskih tleh so blato komunalnih čistilnih naprav, namakalne vode, gnojila in atmosferski depoziti ter ostanki plastične zastirke in plastenjakov, ki razpadejo v mikroplastiko. Mikroplastični delci se prenašajo s površine globlje v tla s talno vodo in talnimi živalmi ter preko kmetijskih opravil. Mikroplastika se v tleh strukturno spreminja, s čimer se poslabšujejo njene mehanske lastnosti. Razgradnja mikroplastike je počasna in poteka pod vplivom abiotskih (UV sevanje) in biotskih dejavnikov (mikroorganizmi). Med biorazgradnjo mikroorganizmi s pomočjo encimov razgradijo polimer do monomerov, ki jih porabijo kot vir ogljika in energije. Zaradi precejšnje odpornosti na razgradnjo se delci mikroplastike kopičijo v tleh in posledično vplivajo na lastnosti tal, kot so struktura, poroznost, zadrževanje vode, pH in C:N razmerje. Preko vpliva na lastnosti tal mikroplastika posredno vpliva tudi na organizme v tleh. V svoji okolici lahko spodbudi rast določenih mikroorganizmov, hkrati pa negativno vpliva na talne živali, kot so deževniki, in zavira njihovo rast. Mikroplastika lahko adsorbira onesnažila, kot so težke kovine, ter poveča njihovo mobilnost v tleh, kar predstavlja okoljska in zdravstvena tveganja. Čeprav so raziskave o vplivu mikroplastike na tla večinoma omejene na laboratorijske študije, je jasno, da naraščajoča količina mikroplastike v tleh predstavlja potencialne nevarnosti za tla, rastline in zdravje ljudi.20242024-09-21 07:17:39Diplomsko delo/naloga162312VisID: 246065COBISS_ID: 208446979sl