<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ideja narave/naravnega/človeške narave in njena vloga v reprodukciji razmerij moči</dc:title><dc:creator>Drobež,	Maks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Banjac,	Marinko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človeška narava kot proces vrednotenja</dc:subject><dc:subject>reprodukcija razmerij moči</dc:subject><dc:subject>paradigme</dc:subject><dc:subject>binarna konstrukcija resnice</dc:subject><dc:subject>diskurz</dc:subject><dc:subject>hegemonija</dc:subject><dc:description>Človeška narava je koncept, ki nima ene same definicije, a igra ključno vlogo v reprodukciji razmerjih moči. Prav tako se jo uporablja kot osnovo, na kateri se gradijo moralna, etična in po ekstenziji politična stališča. Ugotavljam, da so vse fiksne definicije preveč redukcionistične, da bi razložile ta praktično neskončen pojav. V magistrskem delu gradim alternativno teorijo o človeški naravi, ki je pluralistična in vključujoča do več različnih si paradigem hkrati, saj menim, da vsaka nudi unikaten in pomemben prispevek. Ob gradnji teorije uporabljam anarhistične metode. Izhajam iz kritično realistične ontološke pozicije, epistemološko pa iz socialno konstruktivističnega pristopa. Človeka primerjam z napravo, ki dela iznose iz vnosov na podlagi procesa človeške narave. Za ta proces so odgovorni faktorji »strojne in programske opreme«. Oblikujem nov pristop do teme človeške narave, in sicer kot proces z dveh vidikov. Prvi vidik je oblikovanje mnenja na podlagi socialnih in materialnih vnosov, kar predstavim v obliki formule. Kot drugi vidik tega procesa vidim zmožnost refleksivnega vrednotenja. Proces je v esenci krožen in dvoumen. Raziskujem, kako je možno skozi lečo te procesne perspektive na človeško naravo razložiti reprodukcijo razmerij moči in ostale prakse, uperjene k ohranjanju hegemonije. Kot poligon za preizkušnjo te teorije si zadam izobraževalni proces in institucije. Skozi prizmo procesne perspektive razlagam, kako akademski proces izrablja programsko in strojno dimenzijo človeške narave (kot procesa). Opazim, da so prakse, procesi in strukture teh institucij (z vidika moje teorije) oblikovani tako, da prek eksploatacije človeške narave (kot procesa) pripomorejo k zagotavljanju hegemonije in ohranitvi kulturnega statusa quo.</dc:description><dc:publisher>M. Drobež</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 08:30:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162250</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 32:1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 167242</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 212780547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
