<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preskrbljenost prebivalcev Slovenije z ustrezno zalogo hrane</dc:title><dc:creator>Križnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk Žontar,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bertoncelj,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izredne razmere</dc:subject><dc:subject>prehranska varnost</dc:subject><dc:subject>zaloga hrane</dc:subject><dc:subject>preskrbljenost</dc:subject><dc:subject>pripravljenost</dc:subject><dc:subject>gospodinjstvo</dc:subject><dc:description>Izredne razmere lahko povzročijo pomanjkanje hrane. Čeprav ob takšnih dogodkih reagirajo pristojne državne ustanove, je za zagotovitev prehranske varnosti pomembno predvsem preventivno delovanje prebivalcev. Cilj magistrskega dela je bil preučiti ozaveščenost prebivalcev Slovenije o nacionalnih priporočilih za nujno zalogo hrane, oceniti primernost zalog hrane v gospodinjstvih in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na njihovo količino. V anketi z reprezentativnim vzorcem je sodelovalo 815 prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let. Ugotovili smo, da več kot 75,0 % prebivalcev ni seznanjenih s priporočili Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o nujnih zalogah hrane. Glede na priporočila URSZR, anketiranci v priporočenih količinah najpogosteje hranijo sladkor, sol, jedilno olje, marmelado in rdečo peso v kisu, najmanj pogosto pa prepečenec, vodo, mesne omake v pločevinki, rezine (npr. žitne, sadne, beljakovinske) in suh kvas. Vrednotenje zalog živil, ki jih za primer izrednih razmer priporoča URSZR, z vidika energijske in hranilne ustreznosti, je pokazala, da bi bilo z zalogami mesec dni in več samozadostnih 17,0 % anketirancev in njihovih članov gospodinjstva. Le 19,1 % pa jih ima na zalogi tekočino (vodo in druge pijače) za 3 dni in več. Rezultati so pokazali, da na količino zalog hrane vpliva več dejavnikov. Statistično povezavo med količinami zalog hrane smo prepoznali v primeru ocene verjetnosti nastanka izrednih razmer, ocene samozadostnosti in samooskrbnosti, poznavanja nacionalnih priporočil za nujno zalogo hrane, tipa bivališča, regije, števila članov v gospodinjstvu, števila otrok v gospodinjstvu, spola in starosti. Ugotovitve naše raziskave lahko pomagajo pri oblikovanju učinkovitih strategij za ozaveščanje prebivalcev o pomenu priprave zalog hrane za primer kriznih situacij, kar lahko poveča njihovo prehransko varnost v času izrednih razmer.</dc:description><dc:publisher>[N. Križnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 07:56:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162244</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 641.1.05:338.439.66</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245910</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208320003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
