<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehranska sestava na Instagramu predstavljenih živil</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>živila</dc:subject><dc:subject>prehranska sestava</dc:subject><dc:subject>trženje živil</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>Nutri-Score</dc:subject><dc:subject>vplivneži</dc:subject><dc:subject>Instagram</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil pregledati in opisati trenutno stanje trženja ter predstavljanja živil s strani vplivnežev na družbenem omrežju Instagram, katerega smo tekom dela obravnavali kot medij. Tri mesece smo spremljali objave slovenskih vplivnežev, ki niso strokovnjaki na področju prehrane in s posnetki zaslona zajeli objave, kjer so bila na kakršen koli način prikazana ali omenjena živila, vključno s prehranskimi dopolnili. Z zbranimi podatki smo izvedli pregled načina trženja živil, preverili skladnost uporabljenih prehranskih in zdravstvenih trditev z zakonodajo ter oglaševana živila ovrednotili z modelom za profiliranje živil Nutri-Score. V pregled je bilo zajetih 443 objav 26 različnih vplivnežev. V zajetih objavah so vplivneži najpogosteje prikazovali sestavljene obroke (24 %), prehranska dopolnila (16 %), sladke prigrizke (14 %), alkoholne (14 %) in brezalkoholne pijače (5 %). Od uporabljenih zdravstvenih trditev v objavah nobena ni bila skladna z zakonodajo, med prehranskimi trditvami pa sta bili ustrezni dve od 12 (16 %)  deljenih. Ugotovili smo, da se na družbenem omrežju Instagram tržijo in promovirajo pretežno živila z manj ugodno hranilno sestavo, kar lahko pripomore k razvijanju nezdravih prehranskih navad prebivalstva. Vplivneži so v 42 % objavljali vsebine o prehrani, za katere smo, glede na izbrane kriterije določili, da imajo lahko negativen vpliv na prehranske izbire potrošnikov, ki jih spremljajo. Ugotavljamo, da je promocija živil preko družbenih omrežij zakonodajno slabo urejena in nadzorovana.  Na tem področju bi bilo potrebno vzpostaviti zakonodajo, prilagojeno hitremu razvoju družbenih omrežij in novih komunikacijskih orodij, ki bi natančneje predpisala (ne)dovoljene oblike promocije živil in s tem podpirala javno zdravje.</dc:description><dc:publisher>[H. Zupančič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 07:56:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162238</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 641.1:659.11:316.472.4</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245904</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208311043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
