Pojem kreposti v Platonovih dialogihKenda, Zala Katarina (Avtor) Ošlaj, Borut (Mentor) krepostPlatonideja DobregadušapolisV diplomskem delu skušam predstaviti in analizirati Platonovo opredelitev kreposti, kot jo postavi v dialogih Država, Fajdon, Gorgija, Menon in Protagora. Najprej predpostavljam enovitost delov kreposti, pri čemer so najpomembnejši pogum, modrost, premišljenost in pravičnost, ki so v zadnji instanci eno, saj izvirajo iz istega. Predlagam, da Platon postavi tri temeljne opredelitve kreposti. Prva opredelitev je osnovana na podlagi polisa in treh stanov, ki nastanejo v njem. Druga izvira iz delitve duše na tri dele. Pri obeh opredelitvah je bistvenega pomena harmonična povezanost delov oziroma stanov in vladanje modrosti nad preostalimi deli/stanovi. Tretja in najbolj ključna opredelitev kot podlago jemlje filozofovo zmožnost uzrtja Dobrega, ki mu daje vednost o tem, kaj je krepost in kako krepostno delovati. Vse tri opredelitve so med seboj povezane, prepletene in se dopolnjujejo. Krepost, ki nastane v duši in polisu namreč filozofu pomaga na poti k uzrtosti Dobrega, medtem ko uzrtost Dobrega nastanek kreposti v duši in polisu šele omogoča.Z. K. Kenda20242024-09-20 07:47:25Diplomsko delo/naloga162225UDK: 17Platon(043.2)VisID: 554779COBISS_ID: 224988931sl