<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rast različnih drevesnih vrst  pred in po  žledolomu na izbranem gozdnem območju v gozdnogospodarski enoti Unec - Škocjan</dc:title><dc:creator>Kolar,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>žledolom</dc:subject><dc:subject>stalne vzorčne ploskve</dc:subject><dc:subject>debelinsko priraščanje</dc:subject><dc:subject>stopnja poškodovanosti</dc:subject><dc:subject>dinarski jelovo-bukovi gozdovi</dc:subject><dc:description>Žledolom je v gozdovih na Postojnskem leta 2014 povzročil hude poškodbe. V raziskavi smo v gozdnogospodarski enoti Unec-Škocjan proučevali poškodovanost po žledu in rast različnih drevesnih vrst pred in po žledolomu. V raziskavi smo uporabili podatke iz stalnih vzorčnih ploskev, izmerjenih v letih 2003, 2013 in 2023. Izvrednotili smo stopnjo poškodovanosti drevesnih vrst in njihovo debelinsko rast kot odziv po poškodovanosti. V letu 2013 je bilo na ploskvah izmerjenih 3143 dreves, v letu 2023 pa 2230, med njimi je bilo največ posekanih oziroma odmrlih smrek. Listavci so se izkazali za bolj dovzetne za poškodbe po žledu kot iglavci, a je bila dovzetnost za poškodbe vrstno specifična. Najvišja stopnja poškodovanosti je bila ugotovljena pri rdečem boru in drugih plemenitih listavcih, dokaj visoka pa tudi pri bukvi in gorskemu javorju. Najnižjo stopnjo poškodovanosti smo ugotovili pri jelki in duglaziji. Odziv dreves na poškodbe po žledu je bil prav tako vrstno specifičen, večje debelinske prirastke so dosegali iglavci kot listavci. Največji povprečni debelinski prirastek v obdobju 2013–2023 je bil ugotovljen pri duglaziji in jelki, manjši pa pri listavcih. Velik pomen je imela stopnja poškodovanosti, s katero se je debelinski prirastek pri večini vrst praviloma kontinuirano zmanjševal, izjemi sta bili jelka in duglazija. Primerjava debelinske rasti drevesnih vrst pred in po žledolomu je pokazala, da je žledolom negativno bolj vplival na rast listavcev kot iglavcev. Na podlagi rezultatov lahko priporočimo, da se tudi močno poškodovane jelke pusti v sestojih, saj je bila ugotovljena mortaliteta poškodovanih jelk nizka, na poškodbe pa so jelke odlično odreagirale in v povprečju izkazale izjemne debelinske prirastke. Duglazija bi lahko predstavljala potencialno nadomestno vrsto iglavcev, ki je odporna na poškodbe po žledu in dobro prirašča.</dc:description><dc:publisher>[Ž Kolar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 08:15:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162139</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*42:630*56((043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245809</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208143107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
