Asociacijske glive ambrozijskih hroščevMarkelj Ažman, Klara (Avtor) Hauptman, Tine (Mentor) ambrozijski hroščiasociacijske gliveizolacija glivAmbrozijski hrošči (Coleoptera, Curculionidae, Scolytinae in Platypodinae) spadajo med sekundarne škodljive organizme, ki z dolbenjem rovov v les gostiteljskih dreves zanašajo asociacijske glive. Te glive so za drevesa bolj ali manj škodljive. Večinoma gre le za glive, ki povzročajo modrenje lesa, poznani pa so primeri večjih ekonomskih in ekoloških škod. Glavni cilj diplomske naloge je bil preučitev literature in izsledkov znanstvenih raziskav glede asociacijskih gliv, zbrati in opisati različne tehnike izolacije teh gliv v čiste kulture in izbrane tehnike izolacije preizkusiti v Laboratoriju za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Pri pregledu literature smo se osredotočili na štiri vrste ambrozijskih hroščev in sicer Xyleboriunus saxesenii, Xylosandrus crassiusculus, Xylosandrus germanus in Anisandrus dispar. Ugotovili smo, da je za posamezne vrste značilna specifična asociacijska gliva. Pasti za suh ulov smo postavili v mesecu juliju 2024 in ulovili tri različne vrste ambrozijskih hroščev, ki se najpogosteje pojavljajo v Sloveniji: X. saxesenii, X. germanus in A. dispar. Iz osebkov smo izolirali asociacijske glive na različne načine: preko sprehajanja živih hroščev po gojišču, iz mikangijev, iz preostalega hrošča ter iz enega rovnega sistema X. germanus na napadeni veji Castanea sativa. Izolirane glive smo razvrstili v 8 različnih morfotipov (MT). Na podlagi molekularnih analiz smo potrdili, da je za vrsto X. germanus značilna Ambrosiella grosmanniae, za A. dispar pa Ambrosiella hartigii, v rovnem sistemu X. germanus na C. sativa je prevladovala gliva iz rodu Fusarium, gliva iz istega rodu pa je bila najpogosteje izolirana tudi iz X. saxesenii. Glavna sklepa, ki smo ju sprejeli na podlagi rezultatov, sta, da z različnimi tehnikami izolacije pridobimo različne vrste gliv, ter da je za posamezno vrsto hrošča značilna specifična asociacijska vrsta glive.[K. Markelj Ažman]20242024-09-19 08:15:33Diplomsko delo/naloga162137UDK: 630*17:630*14(043.2)=163.6VisID: 245808COBISS_ID: 208141315sl