<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Freske Mojstra Bolfganga v romarski cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Rekonstrukcija oltarnega prostora severne ladje iz leta 1453</dc:title><dc:creator>Kos,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mojster Bolfgang</dc:subject><dc:subject>Crngrob</dc:subject><dc:subject>freske</dc:subject><dc:subject>ikonografija</dc:subject><dc:description>Mojster Bolfgang danes velja za enega najpomembnejših slikarjev 15. stoletja v prostoru današnje Slovenije. Bil je eden prvih, ki je svoj slog obogatil z uporabo grafik in je že zelo zgodaj začel uporabljati grafike Mojstra E. S. Imel je širok krog učencev in naslednikov, ki jim lahko sledimo glede na slogovne primerjave in uporabo šablon za brokatne vzorce. Bolfgang pa v slovenski umetnostni zgodovini v začetku ni imel take veljave – med odkrivanjem fresk v Crngrobu pod vodstvom Franceta Steleta so bile zato tri njegove freske iz severne ladje snete za namen raziskovanja spodnjih plasti poslikav. Nahajališče teh fragmentov, od katerih je bila uspešno sneta samo sv. Ana Samotretja, Poklon kraljev in sv. Martin pa sta bila v fragmentih, dolgo ni bilo znano. Zdaj se ve, da so fragmenti Poklona kraljev na Filozofski fakulteti, sv. Ana Samotretja v Narodni galeriji in fragment z glavo sv. Martina v Restavratorskem centru. Po ikonografiji fresk na vzhodni steni severne ladje lahko sklepamo na obliko tega dela stavbe v času, ko ga je poslikal Mojster Bolfgang.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 07:48:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162128</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 554533</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208209923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
