<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nominalizacija v madžarščini</dc:title><dc:creator>Marinčič,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marvin Derganc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>madžarščina</dc:subject><dc:subject>nominalizacija</dc:subject><dc:subject>dogodkovni pomen</dc:subject><dc:subject>udeleženske vloge</dc:subject><dc:subject>rodilniška konstrukcija</dc:subject><dc:subject>adjektivizacija</dc:subject><dc:description>Glagolniki s pomenom glagolskega dejanja dedujejo argumentno zgradbo glagola, iz katerega so tvorjeni. V madžarščini so tvorjeni z besedotvorno pripono-ás/és. Za samostalniške besedne zveze, katerih jedro je glagolnik z dogodkovnim pomenom, veljajo podobna načela kot pri vseh drugih samostalniških besednih zvezah, v prvi vrsti je opravka z dejstvom, da je jedro le-teh praviloma na koncu. Njihovo podobo narekuje madžarska rodilniška konstrukcija, ki izraža relacijo med posedovalcem in posedovanim, ki igra osrednjo vlogo pri dodeljevanju udeleženskih vlog vršilca in prizadetega. Stranski argumenti, kot tudi vloga vršilca prehodnega glagola, se izražajo z adjektivizacijo, adjektivizirani pa so lahko s pridevniško pripono -i, najpogosteje pa z való, ki je izvorno deležnik glagola deležnik glagola van “biti”. V slovenščini je daleč najproduktivnejša pripona-je, ki je po funkciji primerljiva z madžarsko pripono-ás/és, tj. tvori glagolnike s pomenom glagolskega dejanja. V slovenščini so glagolski argumenti izraženi v obliki levih in desnih prilastkov, bistveno vlogo pa igra rodilniški sklon.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 07:45:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162098</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 554512</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
