Analiza zunanjih oblog iz lesa izbranih iglavcev po sedmih letih izpostavitveŽalik, Jan (Avtor) Humar, Miha (Mentor) odpornostlesrazkrojizpostavitev na prostemvlažnost lesaPomen lesenih fasad narašča. Ljudje si želijo naravnega videza in se vedno bolj izogibajo sintetičnim materialom. Zaradi visokih stroškov in časovne potratnosti, povezane z vzdrževanjem, se vedno bolj tudi izogibajo zaščiti lesa s premazi. Za izdelavo fasad v Sloveniji se večinoma uporablja les iglavcev, predvsem smreke in macesna. Namen diplomske naloge je bil primerjati ključne lastnosti navadne smreke, jedrovine evropskega macesna, beljave rdečega bora in jedrovine rdečega bora po sedmih letih uporabe na prostem. V diplomski nalogi smo omenili in analizirali, katere lesne vrste v Sloveniji se uporabljajo za lesene fasade, ter ali je možno, da bi v ta namen lahko uporabili tudi alternativne vrste, kot je les bora. Zanimalo nas je, kako lastnosti izbranih lesnih vrst iglavcev vplivajo na rabo na prostem, brez uporabe dodatne zaščite. Delo smo pričeli z dokumentacijo in izdelavo vzorcev izbranih lesnih vrst, ki so bile 7 let izpostavljene na prostem. Analizirali smo dinamiko vlaženja in sušenja lesa v časovnem obdobju sedmih let ter določili gostoto, tlačno trdnost, barvo, hrapavost, kontaktni kot, vizualno oceno razkrojenosti po sedmih letih izpostavitve na prostem. Po analizi podatkov smo ugotovili, da so smrekov les, macesnov les ter borov les dobro prestali sedemletno izpostavitev, beljava bora brez zaščite ni primerna za uporabo na prostem[J. Žalik]20242024-09-19 07:16:37Diplomsko delo/naloga162093UDK: 630*841.4:814.1VisID: 245800COBISS_ID: 209986819sl