Mednarodnopravna prepoved uporabe biološkega orožjaProsen, Eva (Avtor) Sancin, Vasilka (Mentor) biološko orožjeorožje za množično uničevanjeKonvencija o biološkem orožjumednarodno pravo oboroženih spopadovTehnološki napredek prinaša v naša življenja nemalo pozitivnih sprememb, predvsem več udobja in varnosti. Kljub vsem koristim pa se simultano odpirajo nova vprašanja in problemi, ki jim, kot posamezniki in kot člani širše skupnosti, skušamo slediti in zanje najti ustrezne rešitve. Eno izmed hitro razvijajočih področij je v današnjem času tudi biološko orožje – eno izmed orožij za množično uničevanje, ki se je kot sredstvo za bojevanje uporabljalo skozi celotno zgodovino človeštva, danes pa razvoj te panoge, zahvaljujoč napredku, dosega nove razsežnosti. Prepoved uporabe in drugih oblik razpolaganja z biološkim orožjem in njegovimi agensi je predmet tako nacionalne kot mednarodne regulacije, a pravo hitrega napredka na tem področju zaradi svoje togosti ne dohaja. Na področju pravne ureditve biološkega orožja se to izraža predvsem v odsotnosti ustreznih mehanizmov, ki bi, ne samo de iure, temveč tudi de facto, zaznavali morebitne kršitve pravnih pravil in jih tudi sankcionirali. Kljub napredku, ki ga je sprejem Konvencije o biološkem orožju že prinesel, pomanjkljivosti obstoječe ureditve ostajajo in s tehnološkim razvojem postajajo vse bolj očitne. Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je, da je veljavna mednarodnopravna ureditev biološkega orožja na področju ugotavljanja kršitev in njihovega sankcioniranja pomanjkljiva. Mednarodna skupnost se nevarnosti uporabe biološkega orožja zaveda, očitnejšega napredka pa kljub prizadevanjem še vedno ni. Delo ponuja nekaj predlogov, kako bi bilo morebiti možno na tem področju delovati v prihodnje, s primeri na nacionalni, regionalni in globalni mednarodni ravni.20242024-09-18 09:00:30Magistrsko delo/naloga162029VisID: 121021COBISS_ID: 212853763sl