<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj in validacija metode določanja elementov v sledovih v nohtih in laseh</dc:title><dc:creator>Žežlina,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marc,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>France Štiglic,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>elementi v sledovih</dc:subject><dc:subject>lasje in nohti</dc:subject><dc:subject>ICP-MS</dc:subject><dc:subject>validacija metode</dc:subject><dc:subject>referenčni intervali</dc:subject><dc:description>Lasje in nohti so lahko pomembni biološki vzorci za oceno pretekle izpostavljenosti elementom v sledovih, zato se vse pogosteje uporabljajo v kliničnih in epidemioloških raziskavah, v katerih ocenjujejo vpliv okoljskih dejavnikov na zdravje ljudi. Koncentracije elementov v sledovih v Laboratoriju za analitiko encimov in elementov v sledovih, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL), določamo v vzorcih krvi in urina. V okviru magistrske naloge smo razvili in validirali metodo za kvantitativno določanje koncentracij 26 elementov v sledovih v vzorcih las in nohtov, vključno s 7 esencialnimi in 19 neesencialnimi elementi.
Na podlagi pregleda literature smo razvili metodo za določanje elementov v sledovih, ki vključuje predanalitske postopke (spiranje, sušenje in kislinski razklop v mikrovalovni pečici) ter analizo tekočih vzorcev z uporabo induktivno sklopljene plazme z masno spektrometrijo (ICP-MS). Metodo smo validirali po smernicah Inštituta za klinične in laboratorijske standarde (CLSI), pri čemer smo določili zmogljivost zaznavanja, natančnost, pravilnost, linearnost in delovno območje metode. Na podlagi validacijskih parametrov smo ugotovili, da metoda izpolnjuje zahteve za predvideno uporabo pri določanju elementov v sledovih v nohtih in laseh. Na vzorcih 140 zdravih oseb obeh spolov smo določili 95 % referenčne intervale za esencialne in neesencialne elemente, ki so bili primerljivi z literaturo, čeprav nekoliko ožji. V nadaljevanju smo ocenili vpliv eksogenih in endogenih dejavnikov ter življenjskih navad in razvad na koncentracije elementov v nohtih na nogi in laseh. Določili smo razlike v koncentracijah V, Mn, Co, Ni, Cu, Zn, As, Se, Sr, Mo, Ag, Cd, Sn med spoloma. S starostjo so se koncentracije večine elementov v vzorcih las in nohtov rahlo nižale. Koncentracije Hg v Obalno-kraški in Goriški regiji so bile povišane, pri ostalih elementih nismo določili pomembnih odstopanj med regijami. Uživanje prehranskih dodatkov je povečalo vsebnost Se v nohtih, uživanje morske hrane pa koncentracije Hg v nohtih in laseh. Kadilci so imeli višje koncentracije Cd in Pb v laseh in nohtih, koncentracije omenjenih elementov pa so korelirale tudi s številom pokajenih cigaret na dan. Lakiranje nohtov ni pokazalo statistično značilnih razlik v koncentraciji elementov, medtem ko je barvanje las vplivalo na koncentracije nekaterih elementov. Mn, Co, Ni, Sr in Ba so bili v umetno barvanih laseh višji, Cu, Zn, As, Se in Mo pa nižji glede na nebarvane. Nazadnje smo primerjali koncentracije elementov v sledovih v nohtih in laseh. Šibko pozitivne korelacije smo določili za elemente Mn, Co, Cu, Se, Al, Ga, As, Sn, Cs, Au V in Pb, močno pozitivno korelacijo pa za element Hg.
Nova metoda določanja elementov v sledovih v nohtih in laseh je zanesljiva, vendar so potrebne dodatne usmeritve v standardizacijo in primerljivost rezultatov med različnimi laboratoriji ter opredelitev vpliva barvanja las ter endogenih dejavnikov na večjem številu vzorcev, saj so dosedanji rezultati med študijami nekonsistentni.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 08:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162024</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110287</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
