Pesniški opus Aleša Štegra in aluzije na modernizem Paula CelanaJenčič, Maja (Avtor) Pavlič, Darja (Mentor) slovenska književnostnemška književnostmodernizemmoderna poezijaHugo FriedrichAleš ŠtegerPaul CelanAleš Šteger je pesnik sodobnega časa, ki odraža vplive modernizma, razvidne iz fluidnosti in eksperimentalnosti strukture verzov. Preko odmika od tradicionalnih konvencij v dehumanizaciji kakor modernisti išče nov izraz in pogosto izraža disonantno hermetičnost. Pesmi so napisane v obliki nagovora tako pojmovanega Drugega, filozofskega termina, ki opredeljuje osebo, ločeno od Jaza, na mestu katere se pogosto pojavlja ženska kot spremljevalka in so-opazovalka dogodkov. Štegrove pesmi tekom opusa kažejo na premik od intimnih notranjih stisk k raziskovanju širšega sveta in prostora skozi potovanje znotraj modernistične abnormalne funkcije prostora in časa. Potovanje postane sredstvo za odkrivanje sveta, eksperimentiranje z občutki in razumevanje preteklosti. Avtorju sorodna je slogovno kompleksna poezija Paula Celana, ključno zaznamovana s tragedijo izgube staršev in okrepljena z njegovo židovsko identiteto. V primerjavi avtorjev je v ospredju pesniški izraz, ki se poslužuje besednega eksperimentiranja. V svojem ustvarjanju samonanašalno posegata v lasten jezik in njegov smisel preko leksike, ritma, tona in drugih jezikovnih elementov. Paradoksalnost protislovnih izjav in semantičnih anomalij, prežetih z bivanjskimi vprašanji, predstavlja izziv bralčevemu umu z uporabo metafor, simbolov, repeticij in drugih pesniških sredstev, preko katerih poudarjata tematske elemente kot so ljubezen, čas, smrt, ter družbena kritika.[M. Jenčič]20242024-09-18 07:47:27Diplomsko delo/naloga162006UDK: 821.163.6-1.09Šteger A.VisID: 554252COBISS_ID: 209713411sl