Empatija v treh dramah Katarine Morano in Žige DivjakaDevetak, Manca Tea (Avtor) Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) Žunkovič, Igor (Mentor) slovenska književnostsodobna slovenska dramatikaliterarna empatijarecepcijska estetikafiktivni likiKatarina MoranoŽiga DivjakSedem dniUsedlineKako je padlo drevoNevrokognitivne raziskave literature dokazujejo obstoj povezave med empatijo, ki jo doživljamo do fiktivnih likov, in njenim vplivom na naše empatične zmožnosti v vsakdanjem življenju. Na primeru treh dram ustvarjalnega dvojca Katarine Morano in Žige Divjaka: Sedem dni, Usedline in Kako je padlo drevo, pri čemer upoštevam tako dramsko besedilo kot uprizoritev, izpostavljam tiste prijeme, ki v bralcu ali gledalcu uspešno sprožijo empatični doživljaj. Tri drame se povežejo v razvojni lok tematike sočutja, najprej do naključnih posameznikov iz različnih družbenih slojev, nato do cele družine kot družbene celice in na koncu še do žive narave, s katero se povezujemo v mrežo živih organizmov, družbo v najširšem smislu. Katarina Morano in Žiga Divjak v svojih projektih iščeta različne jezike (tako ubesedene kot režijske), s katerimi bralca in gledalca vzgajata v sočustvovanje do tujih usod in spodbujata v upor proti pasivni nemoči z zavzemanjem aktivnega družbenega položaja, pri čemer se problematika, podana skozi dramsko formo, lahko prenese na podobno situacijo v resničnem življenju.[M. T. Devetak]20242024-09-18 07:46:48Diplomsko delo/naloga161997UDK: 821.163.6-2.09VisID: 554243COBISS_ID: 208906243sl