Primerjava natančnosti ultrazvočnih meritev ledvic med študenti z in brez dodatnega izobraževanjaMarzel, Luka (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Arnuga, Sašo (Komentor) Starc, Tina (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaradiološki inženirultrazvočna diagnostikaprimerjava ultrazvočnih meritev ledvicUvod: Ultrazvok je primarno neinvazivna slikovna diagnostika, ki ima zaradi hitrosti izvedbe preiskave in varnosti ključen pomen v današnji diagnostiki. Ultrazvok je oblika elektromagnetnega valovanja, ki uporablja visokofrekvenčne zvočne valove za prikaz notranjih struktur telesa. Poleg diagnostike se uporablja tudi v terapevtske namene, npr. za drobljenje ledvičnih kamnov oz. litotripsijo. Kljub temu, da je ultrazvok zaradi svojih prednosti najpogosteje uporabljena slikovna diagnostika, je vloga radioloških inženirjev pri delu z ultrazvokom v Sloveniji in nasploh v Evropi omejena. Namen: Opisati fizikalne osnove ultrazvoka, delo radioloških inženirjev na tem področju v Evropi in Sloveniji in ugotoviti ali so študenti z dodatnim izobraževanjem bolj natančni pri ultrazvočnih meritvah ledvic kot tisti brez dodatnega izobraževanja ter kako se rezultati obeh skupini primerjajo z meritvam izkušenega izvajalca. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo za opis fizikalnih osnov ultrazvoka, njegove uporabe in vloge radioloških inženirjev na področju ultrazvočne diagnostike. V presečno študijo smo vključili 36 študentov 3. letnika programa Radiološka tehnologija ki so bili razdeljeni v dve skupini – tiste, ki so (21) in tiste, ki se niso udeležili izbirnega predmeta osnove ultrazvočne diagnostike (15). Pred raziskavo, v kateri smo primerjali ultrazvočne meritve omenjenih skupin, smo pridobili dovoljenje dekanje UL ZF za izvedbo le-teh v prostorih Zdravstvene fakultete. Vsak študent je podpisal privolitev k sodelovanju v raziskavi in objavi anonimnih rezultatov ter pred izvedbo dobil osnovne informacije o diplomski nalogi ter ultrazvočnem prikazu ledvice. Rezultati: S statistično analizo 42 meritev, smo ugotovili, da meritve nobene skupine niso bile primerljive z referenčnimi meritvami, ki jih je pridobil izkušeni izvajalec. Razprava in zaključek: Razlike v natančnosti med prvo in drugo skupino smo pričakovali, saj študenti druge skupine do izvedbe raziskave še nikoli niso uporabljali ultrazvočnega aparata. V pomoč pri orientaciji v telesu preiskovanca pa jim je bilo znanje anatomije, ki so ga pridobili tekom študija. Razlike med natančnostjo prve skupine in izkušenim izvajalcem lahko razložimo tako, da so študenti imeli le 15 ur laboratorijskih vaj več mesecev pred izvedbo meritev. Če bi nadaljevali z raziskovanjem, bi vključili še študente nižjih letnikov in druge stopnje študija Radiološka tehnologija in tako pridobili več meritev. Menimo, da smo zastavljen cilj dosegli in odgovorili na raziskovalna vprašanja.[L. Marzel]20242024-09-18 07:45:34Diplomsko delo/naloga161985UDK: 616-07VisID: 137474COBISS_ID: 207958019sl