<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Enološke lastnosti različnih vrst kvasovk rodu Hanseniaspora</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košmerl,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora</dc:subject><dc:subject>enološke lastnosti</dc:subject><dc:subject>mošt</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>alkoholna fermentacija</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preveriti vpliv inokulacije mošta s kvasovkami rodu
Hanseniaspora na potek alkoholne fermentacije in senzoričnih lastnosti pridelanega
vina. Ker ne-Saccharomyces kvasovka ne more dokončati alkoholne fermentacije, smo
za dokončanje procesa dodali S. cerevisiae. Za poskus smo uporabili dve vrsti kvasovk
rodu Hanseniaspora (H. uvarum in H. opuntiae), ki sta bili izolirani iz dveh različnih
okolišev. H. uvarum (HU) je bila izolirana iz vinogradniškega okoliša Podravje, H.
opuntiae (HO) pa iz naravnih okolij Havajev. Kvasovke smo inokulirali v mošt sorte
Laški rizling, letnik 2019 iz vinorodne dežele Podravje. Vzorcem mošta, inokuliranih
z različno koncentracijo celic (10, 100, 1000 celic/mL), smo glede na zastavljeno
shemo po 24 urah ali po 72 urah dodali S. cerevisiae, ki je opravila fermentacijo do
konca, ob njenem dodatku pa smo spremenili tudi temperaturo v inkubatorju. Potek
smo spremljali gravimetrično in dnevno merili maso posameznih fermentorjev. Po
končani alkoholni fermentaciji smo vzorce vina poslali na fizikalno-kemijsko analizo z
aparatom WineScanTM. Opravili smo tudi senzorično oceno, pri kateri smo ugotovili,
da je bil najbolj všečen vzorec vina z dodatkom HO kvasovk. Vino, kjer smo
inokulirali kvasovko H. opuntiae, je imelo najbolj prevladujoč opisnik sadno, po
cveticah in medu. Vzorci, inokulirani s kvasovko H. opuntiae in koncentracijo 1000
celic/mL, so imeli pričakovano bolj harmoničen, poln okus, prijetno aromo. Vinske
kvasovke vrste H. uvarum s koncentracijo 1000 celic/mL so v povprečju dosegle
hitrejšo rast in prilagoditev na mošt.</dc:description><dc:publisher>[E. Lenarčič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 07:17:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161980</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 663.252.4:582.282.23</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245656</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207961347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
