Karakterizacija različnih sevov vaginalnih laktobacilov in njihovo vključevanje v nanovlaknaCvetanoska, Maja (Avtor) Berlec, Aleš (Mentor) Stojanov, Spase (Komentor) Vaginalna mikrobiotalaktobaciliprobiotikinanovlaknaviabilnostelektrostatsko sukanjeVaginalno mikrobioto sestavlja veliko različnih mikroorganizmov, med katerimi prevladujejo laktobacili iz vrst Lactobacillus crispatus, Lactobacillus jensenii, Lactobacillus gasseri in Lactobacillus iners. Vaginalni laktobacili imajo ključno vlogo pri zaščiti vaginalne sluznice, saj preprečujejo razvoj bakterijskih in glivičnih okužb. To dosežejo tako, da proizvajajo mlečno kislino, ki ustvarja kislo okolje in zavira rast patogenih mikroorganizmov. Poleg tega izločajo različne protimikrobne snovi, kot so vodikov peroksid in bakteriocini, ki uničujejo patogene mikroorganizme, kot so Gardnerella vaginalis, Candida albicans in Trichomonas vaginalis. Če se zaradi različnih razlogov zmanjša število laktobacilov, pride do porušitve raznotežja med normalno vaginalno mikrobioto in oportunističnimi patogenimi mikroorganizmi, kar vodi v razvoj vaginalnih okužb. Uporaba laktobacilov kot probiotikov lahko omogoči obnovo normalne vaginalne mikrobiote in posledično tudi zdravljenje okužb, vendar pomanjkanje ustreznega dostavnega sistema ovira njihovo širšo uporabo. V okviru magistrske naloge smo ovrednotili 77 sevov vaginalnih laktobacilov iz vrst L. crispatus, L. jesenii in L. gasseri. Pri vrednotenju smo spremljali rast bakterij, preživetje bakterij v fosfatnem pufru, spremembo pH v gojišču, agregacijo in površinsko hidrofobnost. Od 77 analiziranih sevov je 24 ur po inokulaciji v tekočem gojišču pri 37 °C zraslo le 48 sevov (20 sevov L. crispatus, 20 sevov L. jensenii in 8 sevov L. gasseri), ki smo jih podrobneje ovrednotili. Viabilnost bakterijskih sevov smo določali z metodo kapljanja (ang. drop plate). Spremembe pH v gojišču smo določili s pomočjo pH metra. Spremembe agregacije v odvisnosti od časa smo določili z merjenjem optične gostote (OD) spektrofotometrično pri 600 nm. Površinsko hidrofobnost smo ovrednotili z merjenjem OD spektrofotometrično pri 560 nm v vodni fazi po ekstrakciji s heksadekanom. Za pridobivanje informacij o bakterijski rasti in pripravi rastne krivulje smo seve gojili v mikrotitrskih ploščah in spremljali rast s pomočjo merjenja absorbance. Glede na posamezne lastnosti smo analizirane seve razdelili v skupine. Naš cilj je bil vključitev sevov z najboljšimi lastnostmi (dobra rast, visoko preživetje, nizek pH, visoka agregacija in visoka hidrofobnost) v nanovlakna z metodo elektrostatskega sukanja in ovrednotenje njihovega preživetja. Izmed 48 analiziranih sevov smo identificirali 3 seve (L. crispatus 6, L. jensenii 6 in L. gasseri 35) z najboljšimi lastnostmi. S pomočjo metode elektrostatskega sukanja smo jih uspešno vgradili v nanovlakna in nato ovrednotili njihovo viabilnost. Najmanjša razlika v viabilnosti pred in po vgradnji v nanovlakna je bila 0,1 log CFU/g (L. gasseri 35). Razlika pri preostalih dveh sevih (L. crispatus 6 in L. jensenii 6) je znašala 1,8 in 2,2 log CFU/g. S tem smo pokazali, da so izbrani sevi primerni za vgradnjo v nanovlakna.20242024-09-17 08:45:32Magistrsko delo/naloga161936VisID: 110093sl