<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv postopkov predobdelave lesa in uporabe železovega(II) sulfata na staranje in kemijske spremembe lesa</dc:title><dc:creator>Kordiš,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>UV sevanje</dc:subject><dc:subject>spiranje</dc:subject><dc:subject>tanin</dc:subject><dc:subject>železov(II) sulfat</dc:subject><dc:subject>barvne spremembe</dc:subject><dc:description>Les je naravni material, ki se že vrsto let uporablja v različne namene. Trenutni trendi v arhitekturi in okoljevarstveni politiki so povzročili rast povpraševanja po vgradnji naravnega in nezaščitenega lesa na prostem. Les, izpostavljen zunanjim vplivom, sčasoma neenakomerno posivi, kar je lahko problematično tam, kjer veliko vlogo igra videz izdelka (npr. lesena fasada). Ena od rešitev je umetno staranje oziroma sivenje z železovimi ioni, ki omogoča enakomerno obarvanje, ki nato prehaja v naravno sivenje. Slabost tega postopka je, da ti odtenki niso povsem enaki naravno staranemu lesu. Če les pred nanosom železovih ionov predhodno staramo, površina razvije bolj naraven siv odtenek. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako z različnimi 
postopki pospešenega staranja lesa vplivamo na njegov končni izgled po obdelavi z železovimi ioni in naravnem staranju. Postopki predobdelave so zajemali izpostavitev UV sevanju, spiranje in obdelavo s tanini. Po pospešenem staranju so barvne razlike naraščale sorazmerno s časom UV obsevanja, medtem ko proces spiranja ni igral večje vloge. Po obdelavi z železom so bile največje barvne razlike na preizkušancih, obdelanih s taninom. Po izpostavitvi na prostem se barvne razlike med posameznimi postopki predobdelave sčasoma zmanjšujejo. Pomemben je tudi vpliv vremena, saj je veliko sonca in dežja povzročilo občutno posvetlitev preizkušancev po 18. tednu zunanje izpostavitve. V tem času so se pojavile tudi prve glive modrivke, medtem ko smo jih na kontrolnih vzorcih opazili že prej. S FTIR analizo smo dokazali vpliv postopkov predobdelave in naravnega staranja na kemijsko sestavo površine.</dc:description><dc:publisher>[A. Kordiš]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:18:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161856</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*841.4:813.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245390</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207587075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
