<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vrstne pestrosti prekrivnih dosevkov na dinamiko njihovega cvetenja in omejevanje plevela</dc:title><dc:creator>Kramer,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskovšek,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prekrivni dosevki</dc:subject><dc:subject>mešanice prekrivnih dosevkov</dc:subject><dc:subject>dinamika cvetenja</dc:subject><dc:subject>podpora opraševalcem</dc:subject><dc:subject>omejevanje plevela</dc:subject><dc:description>Negativni učinki na okolje, ki jih povzroča prekomerna uporaba sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, so razlog za iskanje okolju prijaznejših načinov uravnavanja škodljivih vrst, vključno s pleveli. Prekrivni dosevki se v kmetijski praksi uporabljajo vse pogosteje, saj poleg zatiranja plevelov zagotavljajo še številne druge ekosistemske storitve (preprečevanje izpiranja hranil, preprečevanje erozije, povečanje organske snovi v tleh in posledično izboljšanje rodovitnosti tal, povečevanje biodiverzitete, so podpora opraševalcem itd.). Vse bolj v veljavo prihajajo vrstno pestre mešanice dosevkov. Te naj bi bile boljše in bolj stabilne med različnimi rastnimi sezonami v primerjavi s posameznimi vrstami, ki so posejane kot monokulture. Namen našega poskusa je bil preveriti, ali je z vrstno bogatimi mešanicami možno doseči zadosten učinek omejevanja plevela in hkrati doseči ustrezen razvoj večine vrst v mešanici do faze cvetenja. Želeli smo preveriti tudi, ali so mešanice v primerjavi s čistimi dosevki boljše v pomembnih agronomskih lastnostih (pokrovnost tal, produkcija biomase) od najboljših dominantnih vrst, ki sestavljajo mešanico. Ugotovili smo, da so štiri mešanice od osmih bolje zatirale plevel od vseh njihovih dominantnih vrst, posejanih kot čisti dosevki. Naši podatki nakazujejo, da so lahko mešanice bolj uspešne pri zatiranju plevela od posameznih vrst dosevkov, če izberemo zelo konkurenčne vrste in uporabimo ustrezne setvene količine. Vse mešanice so v našem poskusu cvetele daljše obdobje ali enako dolgo kot vsi čisti dosevki. Ob ocenjevanju več ekosistemskih storitev dosevkov hkrati (zatiranje plevela, kopičenje biomase, podpora opraševalcem, vezava dušika) je bila večina mešanic bolj uspešnih od čistih dosevkov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:18:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161855</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245389</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207639555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
