Biotehnološke metode za določanje števila kopij gena za odpornost na sojino ogorčico Heterodera glycines in njihova uporaba v procesu žlahtnjenja sojeJurečič, Klara (Avtor) Štajner, Nataša (Mentor) sojaGlycine maxsojina ogorčicaHeterodera glycinesštevilo kopij genaCNVrhg1Rhg4lokusQTLPI 88788žlahtnjenjekmetijstvoSojina ogorčica (angl. soybean cyst nematode oz. SCN) je eden izmed škodljivcev, ki najbolj prizadenejo hektarski donos soje. Učinkovita metoda obvladovanja bolezni, ki še vedno zagotavlja zadovoljiv donos je uporaba odpornih sort soje na sojino ogorčico. Zaradi dolgotrajne in pogoste rabe sort soje, ki izhajajo iz linij PI 88788 in Peking, se je škodljivec uspel na ta dva genetska vira odpornosti prilagoditi. Gre za lokusa rhg1 in Rhg4 v več alelnih različicah, saj nosita različno število kopij genov, ki določajo odpornost na SCN. Gre za alelne različice rhg1-a, rhg1-b, Rhg4-a,. Ravno zato se v znanosti posveča posebna pozornost karakterizaciji različnih genetskih virov odpornosti na SCN. Poznavanje števila kopij genov na lokusih povezanih z odpornostjo na SCN pri različnih linijah soje nam omogoča rabo različnih genetskih virov v programih žlahtnjenja. Z genetsko diverzifikacijo odpornih sort pa je možno znižati selekcijski pritisk na škodljivca in dolgotrajno zagotoviti pridelavo soje z zadovoljivim donosom pridelka.20242024-09-15 07:17:34Diplomsko delo/naloga161847VisID: 245381COBISS_ID: 207629571sl