<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načrtovanje himernih antigenskih receptorjev z uporabo alternativnih kostimulatornih domen iz signalnih poti celic T</dc:title><dc:creator>Koplan,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CAR-T</dc:subject><dc:subject>celična terapija</dc:subject><dc:subject>imunoterapija raka</dc:subject><dc:subject>kostimulatorne domene</dc:subject><dc:subject>struktura CAR</dc:subject><dc:subject>LAT</dc:subject><dc:description>Imunoterapija s celicami T, ki imajo vgrajen himerni antigenski receptor (celice CAR-T) ima poleg številnih pozitivnih učinkov tudi nekaj pomanjkljivosti, kot so prekomeren imunski odziv, neuspešno zdravljenje in ponovitev bolezni. V izogib temu je potrebno načrtovati konstrukte CAR, ki bi imeli nižji aktivacijski prag in tako ob nižji koncentraciji tumorskega antigena prožili močen protitumorski odziv. Receptorji na celicah CAR-T so kompleksne strukture, ki omogočajo številne spremembe in posledično različne odzive na tumorski antigen. V magistrski nalogi smo pripravili različne genske konstrukte, ki so vsebovali spremembe v kostimulatornih domenah ter kombinacije pristopov za ojačanje odziva. Izražanje CAR na površini elektroporiranih celic Jurkat smo preverili z metodo pretočne citometrije, z metodo ELISA pa smo spremljali izločanje hIL-2, ki je bilo povečano ob dodatku povezovalnega člena za aktivacijo celic T (LAT) v kombinaciji s kostimulatorno domeno 4-1BB. Prisotnost variabilnega fragmenta CD20 v strukturi CAR je kazala močnejši protitumorski učinek v primerjavi s CD19 različico. Prav tako je dodatek alternativne domene SLP-76 iz mikrogruče LAT v strukturo CAR pozitivno vplival na izločanje hIL-2 ob prisotnosti kostimulatorne domene 4-1BB. Pokazali smo tudi, da se CAR-T s kostimulatorno domeno iz T-celičnega signaliziranja aktivira tudi ob odsotnosti CD3ζ domene. Uspešno smo testirali tudi nekaj pristopov za znižanje tonične signalizacije, kot so zamenjave različnih tirozinov v LAT, mutacije v genskih regijah, ki kodirajo motive ITAM, in kombinacije teh dveh pristopov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:15:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161837</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 245371</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207690755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
