Vpliv pričakovanja na psihofiziološko vzdraženost: analiza s Senstream prstanomŠmauc, Alja (Avtor) Geršak, Gregor (Mentor) Senstreamvzdraženostelektrodermalna aktivnostfrekvenca srčnega utripatemperatura prstapričakovan dražljajnepričakovan dražljajOb vizualnemu dražljaju se fiziologija telesa spremeni, vendar je moč spremembe lahko odvisna od tega, če je dražljaj pričakovan ali ne. Raziskava znotraj magistrske naloge želi natančneje raziskati razliko med fiziološkimi odzivi/spremembami vzdraženosti, kadar se dražljaj pričakuje in kadar se ga ne pričakuje. Pri tem se je uporabila noslijva naprava – Senstream prstan. S prstanom se je izmerilo naslednje parametre: elektrodermalno aktivnost, frekvenco srčnega utripa in temperaturo prsta. Subjektivna ocena vzdraženosti je bila izmerjena z prilagojenim vprašalnikom SAM (self-assessment manikin), da se jo je lahko primerjalo z merjenimi fiziološkimi parametri. S povezavo izmerjene fiziologije ter subjektivne ocene sta bile združene discipline fiziologije in psihologije, s čimer je bil pridobljen vpogled v to, kako se človeško telo odziva na dražljaje in kako ta odziv posameznik subjektivno ocenjuje in doživlja. Hipoteza raziskave je usmerjena ter sprašuje, ali je prišlo do statistično značilne razlike v parametru med eksperimentalnima pogojema: v enemu pogoju je vizualni dražljaj pričakovan, v drugemu je dražljaj nepričakovan. Pričakovano je bilo, da se bosta izmerjena fiziologija udeležencev in subjektivna ocena med tema pogojema razlikovali, in sicer da bo v pogoju s pričakovanim dražljajem odziv vzdraženosti višji pri izmerjeni fiziologiji in tudi v subjektivni oceni. Ničelna hipoteza je torej, da med pogojema ni prišlo do statistično pomembne razlike v meritvah in ocenah. Pomembnost raziskave se je izkazala v boljšemu razumevanju vpliva pričakovanja dražljaja na psihofiziologijo človeka in to z uporabo enega novejših orodij za merjenje fizioloških znakov, prstana Senstream. Uporabnost te metode merjenja vzdraženosti je vidna na raznolikih področjih: medicini, trženju, terapiji ipd., kar je bilo podrobneje opisano v poglavju razprava. A. Šmauc20242024-09-14 08:30:03Magistrsko delo/naloga161821UDK: 616.8(043.2)VisID: 165926COBISS_ID: 207634947sl