<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študija kvazi-enodimenzionalnega superprevodnika Cs$_2$Mo$_3$As$_3$ z mionsko spinsko relaksacijo</dc:title><dc:creator>Jaksetič,	Kevin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Arčon,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Arh,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvazi-enodimenzionalni superprevodniki</dc:subject><dc:subject>nekonvencionalna superprevodnost</dc:subject><dc:subject>simetrija superprevodnega ureditvenega parametra</dc:subject><dc:subject>mionska spinska relaksacija</dc:subject><dc:description>Za enodimenzionalne elektronske sisteme so značilne močne nabojne in spinske fluktuacije, ki v realnih sistemih zaradi prisotnosti sklopitev med posameznimi žičkami povzročijo nestabilnosti v različne urejene faze pri dovolj nizkih temperaturah. Še posebej so zanimivi primeri, kjer kvazi-enodimenzionalni sistemi postanejo superprevodni, ker ima tam lahko superprevodni ureditveni parameter različne simetrije. V svojem magistrskem delu sem se posvetil nedavno odkritemu sistemu Cs$_2$Mo$_3$As$_3$, v katerem Mo in As atomi tvorijo prevodne „nanožičke“ vzdolž kristalografske $c$-osi. Sistem Cs$_2$Mo$_3$As$_3$ je superprevoden pod dokaj visoko kritično temperaturo $T_\mathrm{c} = 11.5~\text{K}$ – najvišjo med znanimi kvazi-enodimenzionalnimi superprevodniki. Simetrijo superprevodnega ureditvenega parametra sem poskušal določiti z mionsko spinsko relaksacijo ($\mathrm{\mu SR}$) v šibkem polju, pravokotnem na začetno polarizacijo mionskih spinov. Tako v normalnem kot tudi v superprevodnem stanju mionski signal kaže značilne oscilacije zaradi Larmorjeve precesije mionskih momentov, ki pa so v superprevodnem stanju še dodatno zadušene. To dušenje Gaussovske oblike sem pripisal vzpostavitvi mreže vrtinčnih niti, ki močno razširi statično porazdelitev polj v katerih mionski momenti precesirajo. Primerjava z modelnimi računi, kjer sem vzel v obzir tri različne možne simetrije ureditvenega parametra ($s$-, $p$-, ali $d$-simetrije), pokaže najboljše ujemanje za scenarija s simetrijo $s$ in $p$, ter bistveno slabše ujemanje za tretjo možnost. Iz analiz sem tudi določil velikost ureditvenega parametra pri temperaturi 0 ($\Delta_0$) ter izračunal razmerji $2\Delta_0/k_\mathrm{B}T_\mathrm{c} = 4.57(1)$ in $5.98(1)$ za modela s $s$- in $p$-simetrijo. Predstavljene $\mathrm{\mu SR}$ meritve ne morejo nedvoumno določiti narave superprevodnega stanja v sistemu Cs$_2$Mo$_3$As$_3$. Kljub temu pa smo pokazali, da v tem primeru superprevodnega stanja ne moremo enostavno opisati znotraj standardne Bardeen-Cooper-Schrieffer teorije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-14 08:15:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161811</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143350</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207835651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
