Razširjenost korupcije med uradniki ter percepcija in izkušnje uporabnikovŠešo, Damir (Avtor) Brezovar, Nejc (Mentor) korupcijazaznavanjeuradnikizaščita pričstrah pred posledicamiodkrivanjepregonJavnost se v sodobnem svetu in Sloveniji zaveda, da je korupcija težava, ki vpliva na dobro (javno) upravljanje. Namen raziskave, predstavljene v diplomskem delu, je bil ugotoviti, zakaj se je Slovenija v letu 2022 znašla na najslabšem mestu po zaznavi korupcijskih dejanj in tveganj v zadnjih petih letih saj to pomeni, da se korupcija dogaja, vendar se ne naznanja. Z raziskavo mnenja uporabnikov javnih storitev v Sloveniji je bil namen te raziskave in diplomskega dela poiskati vzroke za stanje zmanjšanja zaznav korupcije. Z analizo diplomskega dela je bilo ugotovljeno, da so za nizko zaznavo korupcije krivi neučinkovit pregon, nepoznavanje zakonodaje, ne uveljavljanje zaščite prič in strah pred posledicami oziroma povračilnimi ukrepi. Rezultati ankete med uporabniki so pokazali, da državljani ne poznajo dovolj dobro zakonodaje in predvsem zaščite prič (in žvižgačev) v postopku naznanitev korupcije. Tudi mnenje, da je kazenski pregon korupcijskih dejanj neučinkovit, je velik kazalnik nezaupanja javnosti v pravni red in pravni sistem države pri odkrivanju in pregonu korupcijskih dejanj. Z nezaupanjem pride molk prijaviteljev korupcije. Pridobljeni podatki so lahko koristni in uporabni za Komisijo za preprečevanje korupcije in vse institucije, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in s pregonom korupcije. Potrebna bo sprememba pri obravnavi zaščite prič in odpravljanju strahu ljudi pred posledicami naznanitve korupcije, zato so lahko rezultati koristni tudi za sprejemanje oziroma dopolnjevanje zakonov.[D. Šešo]20242024-09-13 09:16:10Diplomsko delo/naloga161729UDK: 343.352(497.4)(043.2)-057.3VisID: 17958COBISS_ID: 207276291sl