<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karakterizacija toplotno obdelane nikljeve superzlitine Inconel 718 izdelane s selektivnim laserskim taljenjem</dc:title><dc:creator>Krek,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Malej,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>selektivno lasersko taljenje</dc:subject><dc:subject>Inconel 718</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturna analiza</dc:subject><dc:subject>anizotropija</dc:subject><dc:description>Superzlitine so skupina zlitin, ki izkazujejo odlične mehanske lastnosti in korozijsko odpornost tudi pri povišanih temperaturah. Mednje sodi tudi nikljeva superzlitina Inconel 718. Komponente iz Inconela 718 je mogoče izdelati tudi s procesom selektivnega laserskega taljenja, po procesu pa je potrebno izvesti še toplotno obdelavo, saj se med strjevanjem izločajo neželene faze, ki lahko vplivajo na mehanske lastnosti materiala. V magistrskem delu smo preučili vpliv temperature in časa raztopnega žarjenja na razvoj mikrostrukture in izločanje faz med toplotno obdelavo na temperaturnem intervalu od 1000 do 1200 °C, po časih žarjenja 10, 20, 30, 60 in 120 minut. S pomočjo EBSD analize smo določili velikost kristalnih zrn, delež rekristalizacije, teksturo in delež dvojčičnih mej v mikrostrukturi. Ugotovili smo, da se je rekristalizacija pričela pri 1050 °C med časoma 10 in 20 minut. Pri višjih temperaturah se je pričela med 0 in 10 minutami žarjenja, rast kristalnih zrn pa je potekala hitro. Preučili smo tudi vpliv temperature žarjenja na mehanske lastnosti materiala pri sobni temperaturi. Primerjali smo lastnosti po žarjenju na 954, 1000 in 1100 °C, v prečni smeri in vzdolžno na smer gradnje, da smo določili anizotropijo mehanskih lastnosti. Z žarjenjem na 1000 °C smo izboljšali napetost tečenja in znižali duktilnost, medtem ko smo z žarjenjem na 1100 °C znižali trdnostne lastnosti, vendar izboljšali duktilnost. Anizotropija po žarjenju na 1000 °C je ostala, po žarjenju na 1100 °C pa se je smerna odvisnost trdnostnih lastnosti zmanjšala.</dc:description><dc:publisher>G. Krek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-13 09:00:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161724</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 101195</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211939331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
