<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv starosti gozdne ceste na zaraščanje brežin in svetlega profila</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Mirko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hribernik,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdne ceste</dc:subject><dc:subject>starost</dc:subject><dc:subject>zaraščanje brežin in svetlega profila</dc:subject><dc:subject>naklon</dc:subject><dc:subject>nadmorska višina</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi se je ugotavljalo, kako na uspešnost zaraščanja brežin delujejo različni dejavniki. Ugotavljal se je predvsem vpliv starosti gozdne ceste, naklon brežin, nadmorska višina ter širina svetlega profila. V ta namen se je na treh različno starih gozdnih cestah izmerilo na vsaki po 50 prečnih profilov. Merile so se ceste na področju OE Bled. Omejilo se je na gozdne ceste zgrajene na trdi podlagi in z južno ekspozicijo. Ugotovilo se je,da nezaraščene brežine predstavljajo nevarnost pri vožnji po cesti, so bolj podvržene delovanju erozije in estetsko motijo podobo gozda. Iz meritev seje prišlo do zaključka, da so bolje zaraščene brežine starejših kot mlajših cest. Tako se je ugotovilo, da na zaraščenost brežin najbolj vpliva čas, ki je minil od gradnje gozdne ceste in širina svetlega profila ter z njo povezana količina svetlobe in toplote, ki pride do tal. Manj pa na zaraščenost vplivata naklon in nadmorska višina. Potrebno je poudariti, da je za uspešno zaraščene brežine pomembno predvsem skupno delovanje vseh omenjenih dejavnikov.</dc:description><dc:publisher>[M. Potočnik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:45:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16172</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3543974</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
