Zaznavanje in doživljanje timskega dela pri strokovnih delavkah v prvem razredu osnovne šoleUran, Barbara (Avtor) Polak, Alenka (Mentor) Delovne skupineOsnovnošolski učiteljietape timskega delamotivacija za timsko deloprvi razredstrategije reševanja konfliktovtimsko deloučinkovitost timskega delaučiteljica razrednega poukavzgojiteljica predšolskih otrokTimsko delo predstavlja pomemben pristop vzgojno-izobraževalnega dela. Timsko delovanje je še posebej nujno v prvem razredu, kjer poučujeta dve strokovni delavki - dve učiteljici razrednega pouka ali učiteljica razrednega pouka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Strokovni delavki pedagoško delo timsko načrtujeta, timsko izvajata in timsko evalvirata. Za dobre medosebne odnose in sodelovanje v timu je ključna motiviranost strokovnih delavk za timsko delo, saj ta vpliva tudi na učinkovitost timskega dela. Timsko delo je učinkovito, ko člani tima aktivno komunicirajo, se med sabo spoštujejo in upoštevajo mnenja ter predloge kolegov, dosledno upoštevajo pravila tima in so aktivni pri izvajanju svojih vlog in nalog. Zmožnost prepoznavanja konfliktov in problemov znotraj tima ter konstruktivno reševanje le-teh prav tako pripomore k učinkovitosti timskega dela in k razvoju tima. Člani tima se z reševanjem konfliktnih situacij učijo profesionalnega ravnanja ter aktivnega sodelovanja. V raziskavi smo se osredotočili na preučevanje zaznavanja in doživljanja timskega dela strokovnih delavk v prvem razredu. V raziskavo je bilo vključenih 111 strokovnih delavk, ki poučujejo v prvem razredu na različnih javnih osnovnih šolah v Sloveniji. Pridobivanje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, s katerim smo raziskovali različne vidike timskega dela: pogostost izvajanja etap timskega dela – timsko načrtovanje, timsko izvajanje in timska evalvacija, motiviranost za timsko delo in dejavniki motiviranosti, samozaznavanje učinkovitosti lastnega timskega dela, zaznavanje ovir, problemov in konfliktov pri timskem delu ter strategije reševanja konfliktov pri timskem delu. Zanimala nas je tudi statistična povezanost med samozaznavanjem učinkovitosti lastnega timskega dela z dejavniki motivacije in pogostostjo izvajanja etap timskega dela. Glede pogostosti izvajanja timskega načrtovanja, timska izvajanja in timske evalvacije smo ugotovili, da strokovne delavke najpogosteje timsko poučujejo. Prav tako smo ugotovili srednje močno korelacijo med pridobivanjem novega znanja od kolegov in komunikacijo v timu, ki mora biti kar se da odprta in sproščena. Vzgojiteljice predšolskih otrok, ki poučujejo v prvem razredu, so bolj motivirane za timsko delo kot učiteljice razrednega pouka. Strokovne delavke z delovno dobo nad 23 let so bolj motivirane za timsko delo kot strokovne delavke z manjšim obsegom delovne dobe. Pri strokovnih delavkah z delovno dobo od 1-3 let smo ugotovili najvišjo splošno motiviranost za timsko delo kot tudi za izvajanje vseh etap timskega dela. Vzgojiteljice predšolskih otrok lastno timsko delo v primerjavi z učiteljicami razrednega pouka o zaznavajo kot bolj učinkovito. Strokovne delavke z delovno dobo od 1–3 let svoje timsko delo v primerjavi z ostalimi manj izkušenimi strokovnimi delavkami zaznavajo kot bolj učinkovito. Kot najpogostejše težave pri svojem timskem delu zaznavajo težave z urejanjem časa oz. urnika za timsko načrtovanje. Strokovne delavke v prvem razredu konflikte pri timskem delu rešujejo s sproščenim izražanjem lastnega strinjanja, iskanjem kompromisov, spoštovanjem mnenja sodelavke, povezovanjem lastnih idej z idejami sodelavke, izmenjavo informacij, ki vodijo k skupnim rešitvam problema ter odkritim pogovorom o problemu. Raziskava potrjuje pozitivno povezanost motiviranosti za timsko delo in pogostosti izvajanja etap timskega dela z učinkovitostjo timskega dela.B. Uran20242024-09-13 08:31:33Magistrsko delo/naloga161700UDK: 37.091(043.2)VisID: 165724COBISS_ID: 207674627sl