Varstvo človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unijePodržaj, Peter (Avtor) Bardutzky, Samo (Mentor) Evropska unijačlovekove praviceskupna zunanja in varnostna politika (SZVP)globalni (normativni) akterzunanja suverenostsoglasno odločanjekvalificirana večinaučinkovitostomejevalni ukrepiGlobalni režim sankcij EU na področju človekovČlovekove pravice so že na ravni ustavne ureditve Evropske unije (EU) pojmovane kot prioriteta njenega notranjega in zunanjega delovanja, kar je privedlo do razvoja ideje o EU kot globalnem (normativnem) akterju na področju človekovih pravic. Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP) pri tem zaradi normativne narave mehanizmov, ki jih predvideva z vidika varstva človekovih pravic v svetu, predstavlja enega izmed temeljnih področij, na katerem bi EU lahko delovala kot tovrsten akter. Kljub temu obstaja že v sami ustavni ureditvi področja SZVP razkorak med težnjo po učinkovitem varstvu človekovih pravic v svetu ter zunanjo suverenostjo njenih držav članic. Te so namreč na področju SZVP praktično v celoti ohranile svojo zunanjo suverenost, kar se odraža v ohranjanju posebnega položaja SZVP napram ostalim področjem zunanjega delovanja EU. Poseben položaj SZVP se pri tem kaže zlasti v ohranjanju izrazite medvladne ureditve SZVP in pravilu o soglasnem odločanju v Evropskem svetu in Svetu; omejeni ustavni pristojnosti suprancionalnih institucij, organov in agencij EU ter v sui generis pristojnosti EU in držav članic na tem področju. Problem učinkovitega varstva človekovih pravic v SZVP se do določene mere zrcali tudi v praksi, kar je razvidno iz analize primerov ukrepov Globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, skupnih izjav EU in glasovanj o resolucijah glede človekovih pravic v Generalni skupščini OZN in Svetu OZN za človekove pravice.20242024-09-12 09:00:04Magistrsko delo/naloga161543VisID: 120637COBISS_ID: 212872707sl