Uporaba stohastičnega padavinskega modela za določitev projektnih pretokov na porečju SavinjePinter, Tilen (Avtor) Bezak, Nejc (Mentor) Šraj, Mojca (Komentor) magistrska delapadavinemodel odtokastohastični padavinski modelprojektni pretokiSavinjatemperatura zrakaZ vse bolj izrazitim spreminjanjem našega okolja kot posledica podnebnih sprememb, so tudi ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši. Temu smo bili priča tudi v letu 2023, ko je obilno deževje povzročilo poplave, ki jih v novejši zgodovini Slovenije ne pomnimo. Te so povzročile ogromno škodo na infrastrukturi, gospodarstvu, lastnini ter duševnemu zdravju prebivalcev. V nalogi smo spoznali enega izmed načinov, ki nam omogočajo predvidevanje oziroma računsko določanje tovrstnih ekstremnih dogodkov oziroma določanje projektnih pretokov. Obravnavali smo prispevno območje vodomerne postaje Nazarje, ki se nahaja v Zgornje Savinjski dolini na reki Savinji. Na podlagi podatkov pridobljenih s strani Agencije RS za okolje, smo v programskem orodju R, vzpostavili stohastični padavinski model za generiranje sintetičnih padavin in temperature zraka. Znotraj istega programskega orodja smo vzpostavili tudi hidrološki model padavine-odtok, s pomočjo katerega smo lahko na podlagi izračunanih sintetičnih padavin in temperature zraka ter verjetnostne analize določili projektne pretoke na obravnavanem območju. Analiza generiranih podatkov za različna časovna obdobja z uporabo stohastičnega padavinskega modela je pokazala, da se scenariji in izračunane vrednosti lahko spreminjajo pri vsakem ponovnem zagonu modela, tudi če število scenarijev ostaja ne spremenjeno. To nakazuje potrebo po večkratnem ponavljanju izračunov z več scenariji za natančnejše rezultate. Nadaljnje analize so pokazale, da se projektni pretoki različnih povratnih dob ne spreminjajo, če se število scenarijev povečuje ob ohranjanju istega časovnega obdobja, temveč se ti zgolj dopolnijo z rezultati novih oziroma dodanih scenarijev. Primerjava med merjenimi in generiranimi podatki je pokazala podobnosti v oblikah verjetnostnih krivulj projektnih pretokov, čeprav so bile razlike večje pri povratnih dobah nad 100 let. Na odstopanje med rezultati vpliva tudi uporaba dnevnih vrednostih. Za boljše delovanje modela bi bilo potrebno uporabljati urne časovne podatke in natančnejše podatke o temperaturi zraka.[T. Pinter]20242024-09-12 08:45:03Magistrsko delo/naloga161538UDK: 551.579:556.12(282.2)(043.2)VisID: 164515COBISS_ID: 207609091sl