<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Selekcija ovc na odpornost proti zajedavcem</dc:title><dc:creator>Muznik,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simčič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>drobnica</dc:subject><dc:subject>ovce</dc:subject><dc:subject>zajedavci</dc:subject><dc:subject>odpornost</dc:subject><dc:subject>selekcija</dc:subject><dc:description>V ovčereji so zajedavci splošno znan problem. Sredstva proti zajedavcem so bila sprva zelo učinkovita, a se je v zadnjih letih glede njihove učinkovitosti pojavilo kar nekaj dvomov zaradi odpornosti zajedavcev na aktivne snovi v pripravkih in drugih stranskih učinkih, ki ostanejo v mesu živali. Parazitske bolezni imajo velik gospodarski vpliv, ki se kaže v poginu živali in dodatnih stroških reje živali. V zadnjem času se selekcija ovc na odpornost proti zajedavcem kaže kot dobra rešitev za probleme povezane z antiparazitskimi sredstvi. Za odkrivanje vdora parazitov v živali obstaja več različnih metod. Najbolj znan je kazalnik FEC (število jajčec v iztrebkih), pogosto pa se uporablja tudi sistem Kontrola petih kritičnih točk, ki zajema opazovanje nosu, očesnih veznic, glave, hrbta in repa. V splošnem selekcijo ovc glede zajedavcev delimo na odpornost, prilagodljivost in število zdravljenj ter na imunski odziv in velikost vpliva okužbe. V Urugvaju so pri dvosmerni selekciji ovc na FEC dokazali 15 % genetski napredek v povprečnih plemenskih vrednostih za FEC med prvo (leto 2000) in zadnjo generacijo (leto 2019) odporne linije in 11 % genetski napredek med odporno linijo in preostalo populacijo leta 2019.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-12 07:15:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161499</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 244598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207415555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
